BuzzerBeater Forums

Danes smo dosegli pomembno zmago proti žilavi reprezentanci Irana, ki je lahko sledila našemu ritmu v prvi polovici tekme, nato pa so naši asi le uveljavili svojo kvaliteto (61192).

Tekmo, ki se je odvijala v zloglasnem Teheranu, so začeli Cveto Gorišek, Kostja Srnec, Joc Brezovar, Tibor Kološa in Matevž Verh. V prvih minutah so bili gledalci priča zelo trdemu in izenačenemu boju, kjer nobena ekipa ni povedla za več kot 2 točki razlike. Po polovici prve četrtine so se uspeli odlepiti domačini, ki so prek svoje zunanje linije povedli na 16-10 in nato 20-12. Z nekaj sreče smo do konca četrtine znižali na 20-18, ter tako omilili nekoliko slabši uvod v tekmo.

Tudi v drugi četrtini se Iranci niso dali in dolgo časa smo spremljali mrtvi tek obeh ekip. V 8. minuti nas je potem Tibor Kološa popeljal v vodstvo 33-32, a več od minimalne prednosti si nismo uspeli zagotoviti vse do konca polčasa, ki se je končal z minimalno prednostjo Slovenije - 44:42.

Po odmoru se razmerje moči na igrišču sprva ni spreminjalo. Za silo smo držali minimalno prednost, ali pa so Iranci izenačili, a tudi oni rezultata niso uspeli preobrniti. Pomembno trojko za 60-57 je dosegel naš center Matevž Verh, in od tedaj naprej smo nekoliko popravili delo, tako v napadu, kot v obrambi. Pomemben zagon nam je dodal tudi kapetan, sicer nocoj rezervist, Edvard Kadivec, ki je z dvema lepima akcijama zrežiral pobeg na 65-57. Sledili so še koši Kološe, vnovična trojka Verha, nekaj lepih akcij Kostje Srneca ter Joca Brezovarja ob samem pisku sirene, in na koncu tretje četrtine je bil rezultat veliko bolj vzpodbuden - 76:64 za Slovenijo.

V zadnjih 12 minutah smo uspeli nadaljevati tam, kjer smo v 3. četrtini končali in Irancem nismo več dopustili, da bi se približali na manj kot 10 točk razlike. 4 minute do konca tekme je Tibor Kološa zadel za 92-72 in tekma je bila odločena. Do izteka smo povedli že za 27 točk, a nato so Iranci z buzzerbeaterjem veterana Rajaba Mostowfi-ja uspeli omiliti končni rezultat na 104-80.

Pod črto smo vnovič lahko zadovoljni, saj smo preživeli težko gostovanje pri neugodnem nasprotniku. Koš razlika sicer ni tako velika, da bi lahko realno upali na obranitev prvega mesta, skoraj zagotovo nas bodo prehiteli vsaj Francozi, a slednje je bilo pričakovano in glede tega težko kaj storimo. Prihodnji teden nas čaka lažja tekma proti reprezentanci Walesa, kjer zmaga ne bi smela biti vprašljiva, seveda upamo na čim višjo koš razliko.

Lep pozdrav do prihodnjič

Na tekmi proti Walesu je slovenska reprezentanca z rezultatom 147-37 dosegla najvišjo zmago v vsej svoji zgodovini in hkrati tudi prvič (na članskem nivoju) zmagala za več kot 100 točk razlike (61237).

Treba je sicer priznati, da so Valižani v tekmo šli z nekoliko nenavadno postavo, saj se je na na igrišču v določenem obdobju prikazal tudi 67-letni Michael Baldry (22384755), ki je zadel celo trojko prek našega legionarja Cveta Goriška. Slednje je bil, ob neizenačenem poteku tekme, tudi nekakšen vrhunec tega, skoraj prijateljskega, dvoboja. Seveda smo mi kljub vsemu zaigrali s samimi igralci v najboljših letih, tokrat so tekmo začeli Kadivec, Srnec, Brezovar, Kološa in Verh.

Dvomov o zmagovalcu ni bilo od prvega sodnikovega žvižga. Posebej razpoložen v napadu je bil tokrat kapetan Edvard Kadivec, ki je po 6 sekundah zadel svojo prvo trojko (na koncu sicer 39 točk ob metu 16-20, od tega za tri 5-6) in nakazal v kakšno smer bo plula današnja tekma. Po manj kot 4 minutah je Tibor Kološa s košem za 14-3 prebil mejo 10 točk, do konca četrtine smo nato povedli že za 34 (44-10).

Druga četrtina je bila nekoliko manj eksplozivna (36-11), v tretji smo vzdrževali enak ritem (40-14), nato pa v zadnji pritisnili v obrambi, a se je ustavilo tudi v napadu (27-2). Ob nizu 15-0 med 4. in 9. minuto zadnje četrtine nas je na prednost več kot 100 točk popeljal rezervist Jernej Pezdernik, nato pa smo prednost povišali še za 9 točk in si tako pripravili res najboljše možno izhodišče pred zadnjo tekmo rednega dela. V Rigi nas prihodnji ponedeljek čaka neugodna Latvija, katere usoda je bila z današnjim porazom že zapečatena, zato ni dvoma, da bodo šli proti nam na polno.

Od zdaj naprej smo v odločilnem delu sezone, vsaka tekma od tu naprej (vključno z Latvijo) bo močno krojila končni izplen na letošnjem tolažilnem turnirju. Verjetno ni treba posebej poudariti tega, da lastniki še naprej pazite na pripravljenost svojih igralcev, ki se bodo morali boriti z vedno boljšimi nasprotniki. Do zdaj je bila pripravljenost ekipe zares na vrhunskem nivoju, za kar se vsem še enkrat iskreno zahvaljujem

Slovenska reprezentanca je tudi na zadnji tekmi ogrevalnega dela tolažilnega turnirja uspela doseči zmago. V napetem obračunu smo bili, kljub štedenju z močmi, boljši od reprezentance Latvije (61262).

Ni bilo težko uganiti, da bodo Latvijci šli nad nas z vsemi topovi, saj je bila to za njih zadnja "prava" tekma v sezoni. Posledično smo za upanje na zmago potrebovali nekaj sreče z napovedmi, kar se je tokrat izšlo, a vseeno se je po razkritju taktik napovedoval napet obračun. Prva postava Simčič, Srnec, Brezovar, Kološa, Verh je zelo dobro začela tekmo in po 5 minutah smo vodili 10-2. Domači igralci se seveda niso predali kar tako, a vseeno niso uspeli ujeti priključka. Nekoliko resneje so zapretili z dvema zadetima prostima metoma Raulsa Vilkastisa za 18-13, končni rezultat četrtine, 20-13, pa je nekaj sekund kasneje postavil Milan Podobnik.

V drugih dvanajstih minutah smo bili boljši nasprotnik mi. Matevž Verh je v 3. minuti 2. četrtine s trojko povišal na 31-17, nato je za tri zadel tudi Kostja Srnec in po polovici četrtine smo se lahko hrabrili z zanesljivim vodstvom 36-19. A jasno je bilo, da bodo zaradi latvijske zavzetosti nekoč na sporedu tudi črne minute. V drugi četrtini temu še ni bilo tako, Latvijci v napadu niso bili pretirano razpoloženi in uspeli smo ohranjati prednost več kot 10 točk. Utrip se mi je nekoliko povišal, ko so domači zadeli za 45-35, a je nato s trojko nalet Latvijcem preprečil Oliver Simčič. Slednje je dalo našim nekaj zagona, in do konca polčasa smo povedli nazaj na 53-37.

Drugo polovico smo ponovno pričeli bolje mi, Srnec je dosegel koš za 57-37, in v naslednjih minutah se je naša prednost vrtela okoli številke 20. Ustavilo se nam je v zadnjih 3 minutah 3. četrtine, ko nismo uspeli doseči koša, in Latvijci so z nekaj prelahkimi koši prednost pripeljali nazaj do ulovljive razlike - semafor je po 3. četrtinah kazal rezultat 68-55.

V zadnji četrtini se je končno uresničila moja zla slutnja, da tekme ne bomo dobili tako zlahka. Po treh minutah je latvijski center Fricis Zieminš po dolgem času pripeljal domačine znotraj razlike 10 točk (72-64). Razlika se je kasneje za nekaj minut ustalila malenkost pod 10 točkami, še resneje pa so Latvijci zapretili 2 min do konca tekme, ko je za 82-77 zadel Vilnis Durens. Na srečo se naši niso pustili zmesti, odgovoril je Joc Brezovar, nakar so Latvijci sicer znižali na 84-80 minuto do konca, a to je bilo od njihovega napada tudi vse. Pri omenjenem zaostanku so nato zapravili napad, naši igralci pa so bili vsi po vrsti uspešni s črte prostih metov, zato je prednost do konca tekme narastla na 92-80.

Vsekakor smo lahko s prikazano igro, tako proti Latviji, kot tudi na preteklih tekmah letošnjega tolažilnega turnirja, zelo zadovoljni. Na koncu se nam je za las izmuznilo 2. mesto, za 5 točk nas je prehitela reprezentanca Nizozemske, prva pa je po rednem delu reprezentanca Francije. Vseeno, tudi 3. mesto nam prinaša kar nekaj potencialnih tekem na domačem terenu.

Seveda pa si bo vsako dodatno tekmo zelo težko priigrati, že za uvod se bomo pomerili z zelo kakovostno reprezentanco Tajvana, ki sodi v sam vrh reprezentančne košarke. Tajvanci so v kvalifikacijah za SP izgubili proti Izraelu, ki trenutno navdušuje na svetovnem prvenstvu, in bili kot poraženci kvalifikacij nehvaležno odvrženi v tolažilni turnir z razmerjem zmag in porazov 0-2, zato njihova uvrstitev po rednem delu ne odraža njihove kakovosti. Vsekakor bomo za zmago še naprej potrebovali odlično formo vseh nosilcev, tudi trening pripravljenosti bi bil dobrodošel pri nekaterih bolj izkušenih igralcih.

Lep pozdrav



Last edited by Deschamps at 08/31/2021 08:40:26

Na prvi tekmi končnice tolažilnega turnirja je slovenska reprezentanca odigrala res trd in izenačen boj proti odlični reprezentanci Tajvana. Tekmo smo na koncu uspeli dobiti mi, in tako ostajamo v igri za lep rezultat na turnirju (61480).

Obe reprezentanci sta lahko računali na večino svojih najboljših igralcev. Pri nas so tekmo pričeli Oliver Simčič, Kostja Srnec, Joc Brezovar, Tibor Kološa in Matevž Verh. Prav slednji je bil v uvodnih minutah najbolj aktiven, dosegel je naše prve točke za 2-0, nato podelil blokado nasprotnemu centru Soo Chengu, ki pa je na koncu vseeno uspel spraviti žogo skozi obroč.

Prvo znatnejšo prednost smo si priigrali po 5 minutah, ko smo z nizom 6-0 povedli na 14-8. Izkazalo se je, da je bila to tudi najvišja razlika med moštvoma še kar za nekaj časa. Tajvanci so prišli nazaj na minimalen zaostanek, ki so ga nato držali vse do konca prve četrtine (26-24).

Tudi v drugi četrtini se je rezultat gibal zelo blizu izenačenega. Za nekaj momentov so Tajvanci, predvsem po zaslugi skokov v napadu, in pa tudi dveh posrečenih trojk, povedli, a naši so vedno odgovorili in 2 minuti do konca polčasa je Velimir Kerkovič povišal na 44-39. Žal so se gostje vrnili in ravno s trojko v izteku polčasa izenačlili na 46.

Drugi polčas so bolje začeli Tajvanci, ki so si v uvodu priigrali prednost štirih točk. V pomembnem trenutku sta nas nato v napadu povedla Kostja Srnec ter Joc Brezovar, a po našem nizu 6-0 je sledil enak niz gostujoče ekipe in ponovno smo se znašli v škripcih. Tekma je bila zares izenačena in vsak koš razlike je že pomenil precejšnjo prednost.

Zato smo, 5 min do konca tretje četrtine, s toliko večjim zadovoljstvom spremljali našo odlično igro, tako v obrambi in v napadu. V 3 minutah nam je uspel niz 14-0 in dosegli smo največjo prednost na tekmi. Ko je že kazalo, da jo bomo obdržali do konca četrtine, so gostje, tudi po zaslugi nekaj manjše zbranosti naših, priključili na 70-64.

Zadnja četrtina je ponudila vse. Sprva odličen začetek naših in vodstvo 78-66. Nato popoln preobrat in 5 minut do konca je bil rezultat poravnan na 80-80. Našim se je v napadu popolnoma ustavilo in Tajvanci so povedli 84-82, ter imeli še priložnost za povišanje vodstva. Zapravljeno. V naslednjem napadu naši niso in niso uspeli spraviti žoge skozi obroč. Zgreši Simčič, žogo vseeno poberemo mi, zgreši Kološa, skok v napadu pobere Verh, nato zgreši še Srnec.

Na našo srečo gostom potem ni uspelo unovčiti naše neučinkovitosti in Oliver Simčič je z izsiljeno osebno napako ter zadetima prostima metoma ponovno izenačil in nato hitro zadel tudi iz igre za vodstvo. Sledila je še uspešna obramba, ter nato še dva zadeta prosta meta Simčiča, 17s do konca. Seveda so Tajvanci nato hitro odgovorili s trojko, in kljub prostima metoma Kostje Srneca so imeli 11s do konca priložnost izsiliti podaljšek z morebitno trojko. Prvi met se jim ni posrečil, dobili so skok v napadu, a tudi drugi met so zgrešili, in šele 2 sekundi do konca tekme smo si lahko pripisali trdo prigarano in zasluženo zmago.

Reprezentanca Tajvana sodi v sam svetovni vrh, zato lahko za doseženo zmago fantom res čestitamo. Odlično so odigrali predvsem nekateri naši visoki igralci, Matevž Verh in Tibor Kološa sta se zelo suvereno kosala z močnejšimi in višjimi nasprotniki, ter pobrala zajetno število skokov. Tudi njuni menjavi, Kerkovič in Brljak sta odigrala odlično, Kerkovič si je, resda v zgolj 5 minutah, prislužil celo oceno 25.0. Seveda pa so svoje delo odlično opravili tudi ostali.

V naslednjem krogu nas ne čaka nič lažja ovira, pomerili se bomo z reprezentanco Grčije, ki je danes suvereno ugnala Srbijo. Ponovno velja tista o dobri pripravljenosti, kdor lahko, naj jo tudi trenira, to velja predvsem za vse starejše od 29 let.

Lep pozdrav do prihodnjič

S suvereno zmago nad Grčijo je slovenska reprezentanca napredovala v četrtfinale tolažilnega turnirja (61530).

Po zmagi nad velesilo Tajvanom nam je samozavest nekoliko narastla in pred tekmo z Grčijo smo se, seveda tudi zavoljo prednosti domačega terena, počutili kot upravičeno favorizirana reprezentanca. Kljub temu pa je Grška reprezentanca v zadnjih sezonah redno igrala na svetovnem prvenstvu, kar naši (članski) reprezentanci zaenkrat še ni uspelo, in jasno je bilo, da se bomo pomerili z bolj uveljavljeno BB reprezentanco.

Na naši strani so na parket prvi stopili Marko Peter, Kostja Srnec, Joc Brezovar, Stanko Kozlar ter Matevž Verh. Uvod je bil suveren, dvojec Slovenskih Sonc, Peter-Srnec je hitro poskrbel za vodstvo 4-0, ko je za tri zadel še Stanko Kozlar, smo hitro vodili za 7 točk. V prvi četrtini sicer gledalci niso spremljali zelo učinkovite košarke, po 12 minutah je semafor kazal 15-10 za Slovenijo.

V drugi četrtini smo zanesljivo držali občutljivo prednost, 4 minute do konca polčasa je Kostja Srnec z zadetim prostim metom povedel na 28-18. Žal so ravno v zadnji minuti Grki z dvema agresivnima prodoroma pod koš uspeli razliko znižati na 6 točk, ob odmoru je bil rezultat tekme 34-28.

Začetek drugega polčasa sta zaznamovala naša visoka igralca, Verh in Kozlar, ki sta poskrbela za vnovično prednost desetih točk, nato pa je na sceno stopil še Joc Brezovar, ki je z dvema košema, eden od teh je bil za tri, poskrbel za vodstvo 43-28. Prav Joc Brezovar je zagotovo odkritje letošnje sezone, in letos mu je resnično uspel preboj, ter je postal eden od naših nepogrešljivih igralcev ter pravi naslednik kapetana Edvarda Kadivca, ki je tokrat igral kot njegova menjava.

Kasneje sicer več kot 4 minute nismo uspeli doseči točk, a tudi Grki so zmogli zgolj 6, tako da se niso uspeli resnično približati. V zadnjih minutah tretje četrtine nobeno moštvo ni naredilo znatnejšega preboja in po 36 minutah igre je bil rezultat 51-42 za Slovenijo.

Tudi v zadnji četrtini se rezultat ni bistveno spreminjal in tokrat nam ni bilo potrebno spremljati infarktne končnice, kot smo jo proti Tajvanu. Naša obramba je bila še naprej izjemno čvrsta, svoje pa smo opravili tudi v napadu, in Grki so se tako morali sprijazniti, da smo imeli pred to tekmo pač večino atributov na svoji strani.

Turnir bomo nadaljevali s tekmo proti reprezentanci Bosne in Hercegovine, ki je še ena od zelo težkih nasprotnikov, ki smo jih deležni v končnici. Glede letošnjega turnirja je tako, da šteje zgolj končna zmaga, kar bi bilo, kljub vsemu, resnični čudež, če bi nam uspelo. V vsakem primeru pa smo lahko s predstavami zadovoljni, saj smo tokrat dokončno dokazali, da smo se prebili v tisti prvi razred evropske košarke. V rang reprezentanc, ki se lahko potegujejo za nastop na svetovnem prvenstvu, morda tudi za medalje, seveda pa je, in vedno bo, nad nami nekaj velesil, ki imajo že zaradi globine igralskega kadra določeno prednost.

V nadaljnjih tekmah letošnjega turnirja upam, da bomo vsi skupaj uživali v predstavah naših, predvsem pa, da bomo skupaj uživali tudi v naslednjih sezonah, saj vsekakor verjamem, da smo konkurenčni prav vsem.

Lep pozdrav

Last edited by Deschamps at 09/13/2021 13:42:56

Pot slovenske reprezentance se je žal zaključila v četrtfinalu tolažilnega turnirja. V napetem obračunu nas je premagala reprezentanca Bosne in Hercegovine (61580).

Pred tekmo smo imeli nekaj težav s pripravljenostjo visokih igralcev, a vseeno smo uspeli sestaviti dobro prvo peterko, ki so jo sestavljali Oliver Simčič, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Tibor Kološa ter Matevž Verh. Prvi koš na tekmi je dosegel Edvard Kadivec, ki je bil tudi kasneje najbolj razpoložen v napadu. A to je bilo od našega vodstva bolj ali manj vse, Bosanci so hitro povedli in vodstva večji del tekme niso izpustili iz rok. Po 10 minutah jih je krilni center Ceda Vasković popeljal že na prednost osmih točk, a po nekaj uspešno zaključenih napadih smo uspeli prepoloviti zaostanek, ter prvo četrtino zaključili z rezultatom 25-21 za goste.

Drugo četrtino so sprva bolje začeli Bosanci in ponovno prišli blizu nevarni razliki desetih točk. Vseeno smo se uspeli počasi bližati, in minuto pred koncem polčasa nas je Matevž Verh s skokom v napadu in uspešnim polaganjem pripeljal do prvega izenačenja po začetku tekme, 49-49. Žal so gostje v preostali minuti uspeli zadeti dvakrat in tako na odmor odšli s prednostjo štirih točk.

V drugem polčasu smo bili nekaj časa zelo blizu temu, da bi tekmo preobrnili, saj smo imeli precej napadov, ko bi lahko rezultat izenačili ali celo povedli. A žal smo bili nekoliko nezbrani, in po polovici tretje četrtine so potegnili Bosanci. Prek njihovega centra Milana Matanovića so dosegli nekaj lahkih košev in prestregli nekaj naših žog, ter se znova oddaljili na 8 točk. Ko je že kazalo, da bo naš zaostanek po treh četrtinah nekoliko večji, so nas približali naši veterani, Kozlar, Peter in Kadivec, in pred zadnjimi 12 minutami je bil naš zaostanek zgolj 2 točki.

Zaključek tekme je bil seveda napet, a ne dovolj napet, da bi tekmo uspeli preobrniti. Po dveh minutah je, sicer danes manj opazni, Kostja Srnec izenačil na 73-73. Nato so Bosanci ponovno ušli, in šele 2 minuti do konca nas je Velimir Kerković ponovno popeljal na znosen zaostanek 89-86. Ko smo bili uspešni še v obrambi, je že kazalo, da bomo tekmo popolnoma odprli, a se nam je zataknilo v napadu. Vseeno, Bosanci so nam dali še eno priložnost, pa smo zapravili tudi to. In še naslednjo. Na koncu so se gostje le dokopali do prostih metov in ko je Matanovič 34 sekund do konca zabil za 93-88 je bilo naših upov bolj ali manj konec. Sledili so še neuspešni obupani napadi in Bosanci so pridno višali koš razliko, ki na koncu niti ne kaže dejanskega razmerja moči na igrišču.

Žal smo tako obstali med najboljšimi osmimi ekipami na letošnjem turnirju. A igrali smo kot ekipa, ki si želi iti do konca in zmagati turnir, kar je na tolažilnem turnirju edina oprijemljiva nagrada. Do zmage in res lepega izhodišča pred polfinalnim dvobojem nam je zmanjkalo resnično malo in seveda lahko objokujemo nesrečen poraz. Lahko bi seveda igrali z višjo zavzetostjo, bi verjetno zmagali, a potem bi lahko bili konkurenčni samo še v polfinalu, za finale pa bi nam zmanjkalo goriva, tako da nižje zavzetosti ne obžalujem. V izločilnih bojih smo igrali tri tekme proti trem prvokategornikom, kjer so bile možnosti za zmago zelo enakomerno porazdeljene in jasno je, da bi za niz samih zmag potrebovali tudi nekaj več sreče.

V končni fazi mislim, da smo lahko z letošnjimi predstavami zelo zadovoljni in da lahko z optimizmom zremo proti naslednjemu evropskemu prvenstvu. Ekipa bo še nekaj sezon v veliki večini enaka in upam, da nam uspe še nadgraditi dobro delo.

Lep pozdrav

Škoda pripravljenosti in pa predvsem 6 osebnih napak Kološe - z njim na terenu smo bili v plusu in morda bi se razpletlo drugače. Se pa strinjam, odigrano bilo kot je treba in na koncu kakovost/sreča ni bila na naši strani. Bo pa drugo sezono bolje

V resnici je bilo na tej tekmi kar nekaj stvari, za katere mi je žal:

- Za 3-2 cono sem se odločil tik pred zdajci, ker sem vseeno videl nekaj možnosti, da bi Bosanci napadli od zunaj in ker se je proti Grkom taka ziheraška metoda dokaj dobro obnesla. A v prvi peterki je bila pomembna razlika napram tekmo z Grčijo ravno Kološa namesto Kozlarja. Kot sva se enkrat že pogovarjala, mislim, da se Kološa ne znajde najbolje v 3-2 coni, kar se je tokrat (prek osebnih) tudi izkazalo. Res da ima +/- dober, ampak kdaj je zgolj iz tega težko raztolmačiti, ali je bil res med bolj efektivnimi na igrišču.

-Seveda je veliko razlike v naši obrambi napram tekmi z Grčijo mogoče pripisati nižji zavzetosti, in tudi za slednjo mi je zdaj malo žal, ko so Turki premagali Nizozemce, in bi mi ponovno igrali doma. Res pa, da so Nizozemci, pomojem, precej kiksnili s taktiko v napadu, in bi sicer zmagali, tako da je bilo tak razplet težko pričakovati. Vseeno, če bi želeli premagati še Francijo, višja zavzetost v nobenem primeru ne bi bila dovolj. Seveda pa je tudi opcija, da Litva preseneti Francijo v polfinalu.

-Ob napovedih in vsem ostalem deluje, kot da smo bili taktično v prednosti, ampak tokrat sem šel igrati pod koš izključno zato, ker sem pričakoval, da bodo Bosanci napovedali zunanjo taktiko. To se je sicer res zgodilo, še vedno pa nisem prepričan, če je bila to pravilna odločitev. Velikokrat sem že rekel, da je verjetno vedno najbolje igrati tako, kot je najbolj ustrezno glede na moč tvoje in nasprotnikove ekipe, ampak velikokrat se potem sprašuješ, če je to res res. Kakorkoli, mislim, da v napadu, potem ko so Bosanci napovedali zun. taktiko, ne bi bilo neke velike razlike če bi tako tudi igrali, ampak tekma se je lomila na treh točkah razlike in tudi tu bi jo morda lahko odnesli bolje.

Ko sem videl taktiki obeh moštev sem imel veliko upanja v zmago. A verjetno me je zavedla tudi tekma proti Grčiji, kjer se zdaj zdi, da je bil random vseeno malo bolj na naši strani, medtem ko je bil tu bolj na strani Bosne.

Kakorkoli, pred novo sezono bomo imeli nekaj prijateljskih tekem, sprva se bomo pomerili z Nizozemci, ki so močna reprezentanca in ob solidnem entuziazmu obeh moštev bomo na nevtralnem terenu še enkrat lahko testirali našo kvaliteto. Ekipo sta začasno zapustila Matevž Verh in Marko Peter, ki pa bosta zagotovo še dobila priložnost za dostojno slovo, saj sta oba uvrščena na all-time lestvicah slovenske reprezentance. Peter v kategoriji strelcev, Verh pa v kategoriji skakalcev. Tudi naslednjo sezono še računam nanju, čeprav ju bom, ob njunem 34. letu, vpoklical v primeru resne potrebe (vsaj za Verha je verjetnost za to kar velika).

Priložnost bodo počasi dobili nekateri mladi, predvsem med visokimi igralci velja izpostaviti Alfreda Podbrežnika in Alfreda Krstića. Tu velja omeniti, da bi oba lahko brez težav zaigrala v prvi postavi že letos, a bosta morala precej izboljšati svojo pripravljenost. Postajata samo še boljša in imata pred seboj še sezono ali dve treninga, a noben igralec pač ni dovolj dober za igranje s pripravljenostjo 7 ali manj.

Tudi sicer je pritisk na mesta v reprezentanci velik, za vsakega igralca, ki se počasi poslavlja, obstajata dva, ali pa trije, ki ga bodo nadomestili. Zato bo v naslednjih sezonah ogromno odvisno od pripravljenosti in tu se zdi, da je stara garda nekoliko bolj marljiva od mladincev. Upam, da se to spremeni, vsekakor je škoda vsakega "mladega" (govora je o igralcih starih 26-28 let) talenta, ki ne nabira pomembnih izkušenj, ko bi jih lahko.

Seveda se mladi vseeno slej ko prej uveljavijo, letos so se v ekipi dokončno ustalili Joc Brezovar, Velimir Kerkovič in Miha Kordyš brez katerih si težko predstavljam reprezentanco v naslednjih nekaj sezonah.

Lep pozdrav

Včeraj smo odigrali prijateljsko tekmo proti močni reprezentanci Nizozemske, in slavili dokaj prepričljivo, z rezultatom 98-73 (61661).

Kot sem sicer napisal že zadnjič, Nizozemci so ponovno, kot na četrtfinalni tekmi s Turčijo, poskusili s taktiko izolacije, ki proti dobrim ekipam (recimo, da si upam reči, da smo mi dobra ekipa), povečini ne deluje. Tako smo lahko z zmago seveda zadovoljni, saj smo prikazali res lepo BB košarko, vseeno pa ne moremo vzeti tekme kot nek dejanski pokazatelj kakovosti.

Na tekmi je svoj debi dočakal mladi Andi Ačkun, ki je eden tistih igralcev, ki se od nikoder kar naenkrat povzpnejo do zelo vidne vloge v reprezentanci. Slednje je posledica potrpežljivega treninga in trdega dela na skillih, ki jih je pri 208 cm visokem igralcu težko trenirati, a ko je težko delo končano, se igralec lahko v roku ene sezone prelevi v odličnega igralca za člansko reprezentanco. Vsekakor verjamem, da bo Andiju ta preskok uspel, in da bo v prihodnjih sezonah dobil pomembno vlogo v ekipi. Do tja ga sicer čaka še sezona dela.

Na tekmi sta zadnjič v letošnji sezoni zaigrala, prav tako v prejšnjem postu že omenjena, Matevž Verh in Marko Peter. Dvomim, da je to že njuno slovo od reprezentance, zato bi s solzavimi ceremonijami še nekoliko počakal, bomo pa na preostali prijateljski tekmi v tej sezoni dali priložnost mlajšim igralcem, na katere se bomo zanašali v prihajajočih sezonah.

Razplet letošnjega tolažilnega turnirja bo nadvse zanimiv, v finale sta se prebili Turčija in Litva. Prva je dokaj suvereno ugnala reprezentanco Bosne (61635) , druga pa je v srhljivki premagala reprezentanco Francije (61634). Ponovno menim, da so Francozi z izolacijo izvedli strel v koleno, a po bitki je vsak lahko general.

Kakorkoli, razplet polfinal nas (me) nehote še bolj sili v razmišljanje kaj bi bilo, če bi bilo. V kolikor bi z nižjo zavzetostjo uspeli premagati Bosance, bi imeli res oprijemljive možnosti tudi za končno zmago. A žal se to ni zgodilo, zato so taka rezmišljanja brezpredmetna in potrebno se je zazreti v prihodnost, saj se nove priložnosti ponujajo vsako sezono.

Pred prihajajočim EP-jem obstaja sicer določen strah, da naletimo na resnično neugodno skupino - denimo, da bi bili kot drugopostavljena ekipa skupaj prav z Litvo (1. boben), Francijo (3.) in Češko (4.). Rejtingi nacionalnih ekip se bodo posodobili danes ali pa jutri, ter nato ponovno prihodnji torek/sredo in glede na rejtinge v prihodnjem tednu se bodo potem formirale skupine za evropsko prvenstvo. Glede na to, da bo v naslednjem tednu v tekmovalne tekme, ki prinesejo največje spremembe, vpetih precej malo ekip, bomo lahko neko grobo sestavo skupin predvideli že ta teden. Na to ne moremo več prav veliko vplivati, vsekakor pa bi si želel, da v skupini ne bi bili z gostiteljem prihodnjega EP (torej Litva ali Turčija), ter seveda, da ne naletimo na vrhunsko reprezentanco Francije ali pa Litve, v kolikor ta ne zmaga TT iz tretjega bobna.

Lep pozdrav