V resnici je bilo na tej tekmi kar nekaj stvari, za katere mi je žal:
- Za 3-2 cono sem se odločil tik pred zdajci, ker sem vseeno videl nekaj možnosti, da bi Bosanci napadli od zunaj in ker se je proti Grkom taka ziheraška metoda dokaj dobro obnesla. A v prvi peterki je bila pomembna razlika napram tekmo z Grčijo ravno Kološa namesto Kozlarja. Kot sva se enkrat že pogovarjala, mislim, da se Kološa ne znajde najbolje v 3-2 coni, kar se je tokrat (prek osebnih) tudi izkazalo. Res da ima +/- dober, ampak kdaj je zgolj iz tega težko raztolmačiti, ali je bil res med bolj efektivnimi na igrišču.
-Seveda je veliko razlike v naši obrambi napram tekmi z Grčijo mogoče pripisati nižji zavzetosti, in tudi za slednjo mi je zdaj malo žal, ko so Turki premagali Nizozemce, in bi mi ponovno igrali doma. Res pa, da so Nizozemci, pomojem, precej kiksnili s taktiko v napadu, in bi sicer zmagali, tako da je bilo tak razplet težko pričakovati. Vseeno, če bi želeli premagati še Francijo, višja zavzetost v nobenem primeru ne bi bila dovolj. Seveda pa je tudi opcija, da Litva preseneti Francijo v polfinalu.
-Ob napovedih in vsem ostalem deluje, kot da smo bili taktično v prednosti, ampak tokrat sem šel igrati pod koš izključno zato, ker sem pričakoval, da bodo Bosanci napovedali zunanjo taktiko. To se je sicer res zgodilo, še vedno pa nisem prepričan, če je bila to pravilna odločitev. Velikokrat sem že rekel, da je verjetno vedno najbolje igrati tako, kot je najbolj ustrezno glede na moč tvoje in nasprotnikove ekipe, ampak velikokrat se potem sprašuješ, če je to res res. Kakorkoli, mislim, da v napadu, potem ko so Bosanci napovedali zun. taktiko, ne bi bilo neke velike razlike če bi tako tudi igrali, ampak tekma se je lomila na treh točkah razlike in tudi tu bi jo morda lahko odnesli bolje.
Ko sem videl taktiki obeh moštev sem imel veliko upanja v zmago. A verjetno me je zavedla tudi tekma proti Grčiji, kjer se zdaj zdi, da je bil random vseeno malo bolj na naši strani, medtem ko je bil tu bolj na strani Bosne.
Kakorkoli, pred novo sezono bomo imeli nekaj prijateljskih tekem, sprva se bomo pomerili z Nizozemci, ki so močna reprezentanca in ob solidnem entuziazmu obeh moštev bomo na nevtralnem terenu še enkrat lahko testirali našo kvaliteto. Ekipo sta začasno zapustila
Matevž Verh in
Marko Peter, ki pa bosta zagotovo še dobila priložnost za dostojno slovo, saj sta oba uvrščena na all-time lestvicah slovenske reprezentance. Peter v kategoriji strelcev, Verh pa v kategoriji skakalcev. Tudi naslednjo sezono še računam nanju, čeprav ju bom, ob njunem 34. letu, vpoklical v primeru resne potrebe (vsaj za Verha je verjetnost za to kar velika).
Priložnost bodo počasi dobili nekateri mladi, predvsem med visokimi igralci velja izpostaviti
Alfreda Podbrežnika in
Alfreda Krstića. Tu velja omeniti, da bi oba lahko brez težav zaigrala v prvi postavi že letos, a bosta morala precej izboljšati svojo pripravljenost. Postajata samo še boljša in imata pred seboj še sezono ali dve treninga, a noben igralec pač ni dovolj dober za igranje s pripravljenostjo 7 ali manj.
Tudi sicer je pritisk na mesta v reprezentanci velik, za vsakega igralca, ki se počasi poslavlja, obstajata dva, ali pa trije, ki ga bodo nadomestili. Zato bo v naslednjih sezonah ogromno odvisno od pripravljenosti in tu se zdi, da je stara garda nekoliko bolj marljiva od mladincev. Upam, da se to spremeni, vsekakor je škoda vsakega "mladega" (govora je o igralcih starih 26-28 let) talenta, ki ne nabira pomembnih izkušenj, ko bi jih lahko.
Seveda se mladi vseeno slej ko prej uveljavijo, letos so se v ekipi dokončno ustalili
Joc Brezovar, Velimir Kerkovič in
Miha Kordyš brez katerih si težko predstavljam reprezentanco v naslednjih nekaj sezonah.
Lep pozdrav
