Edvard Kadivec, 7 tekem, 48 točk - Kot sem že napisal, eden večjih upov za prihodnost. Celotno sezono je bil v zelo dobri pripravljenosti, lepo trenira, zato je tudi dobil priložnost na prav vsaki tekmi. Ima sicer še nekaj manjših lukenj, kar je za 25-letnika seveda popolnoma razumljivo, a že na naslednjem EP ga vidim v vlogi nosilca.
Dominik Razinger, 6 tekem, 52 točk - Razinger je nekoliko nenavaden igralec, ki sem ga veliko koristil predvsem zavoljo težav Pečevnika in Šporarja. Njegov iranski lastnik ga je držal v odlični pripravljenosti in svoje minute je popolnoma upravičil. Najbolje je prihranil prav za konec, ko je odlično pariral robustnim nizozemcem, ter se izkazal z dobro igro tako v napadu kot v obrambi. Žal se na tekmi ni izšlo, a njegova predstava me je nekoliko presenetila, v pozitivnem smislu. V naslednjih dveh ali treh sezonah ga vidim v vidni vlogi, čeprav bi mu mlajša igralca, ki svoje veščine brusita na slovenskih parketih, znala ukrasti nekaj minut.
Marko Peter, 6 tekem, 57 točk - Drugi najmlajši igralec v ekipi je seveda še razmeroma neizdelan, kar se je na nekaterih tekmah, predvsem na tekmi s Španijo, zelo poznalo (čeprav je bil tedaj naš najboljši strelec). Ko bo pojedel še nekaj žgancev, bo prav lep igralec, ki pa bi ga znali mlajši kolegi preskočiti - sploh njegov klubski kolega Kostja Srnec. Vseeno mislim, da bo Peter v naslednjih letih standardni član reprezentance
Janez Caf, 5 tekem, 59 točk - posebej se je izkazal na tekmi proti Škotom in s 26 točkami postavil letošnji najboljši osebni dosežek (deli si ga z Murovcem). Za mesto v ekipi se je boril z Ostermanom, Jakovcem, Razingerjem, Cigaletom, tudi Novinščakom in Levičarjem, tako da je občasno izvisel, ali dobival drobtinice. Vseeno je bil njegov prispevek na tem prvenstvu več kot zaznaven in upam, da mu bo naslednjo sezono padanje skillov prizanešeno.
Goran Osterman, 6 tekem, 60 točk - trenutno po mojem naš najboljši igralec, ki pa smo žal zaradi slabe pripravljenosti pogrešili prav na tekmi s Srbi, ki je bila ključna za naše ambicije. Tui on se je posebej izkazal na drugi pomembni tekmi, proti Romunom, kjer je ob odličnem metu dosegel 22 točk. V naslednji sezoni bo Osterman ostal nosilec ekipe, tudi pri 33 letih bo verjetno še član prve peterke.
Timotej Mercina, 5 tekem, 61 točk - Sezono je začel v odlični pripravljenosti, kasneje pa je tudi njega začelo zdelovati in ravno v ključnih tekmah nanj nismo mogli računati. Ima še nekaj dobrih sezon, čeprav gre za igralca z najvišjim TSP-jem v ekipi, ni čisto po mojem okusu, saj je njegova igra omejena bolj ali manj na pozicijo SF. Proti Romunom se je sicer izkazal tudi kot SG, a to je delovalo bolj izjemoma.
Dejan Jakovac, 5 tekem, 62 točk - Igralec z največ izkušnjami v ekipi je svoj renome upravičil in tudi v tej sezoni pokazal, da še zna. Žal je tudi njega doletel boleč dvojni padec njegovega največjega atributa, MPK, iz 20 na 18, ravno pred tekmo s Srbi. Od tedaj je bil še za silo v pomoč, konec koncev je bil najboljši strelec na zadnji tekmi proti Nizozemcem, a naslednjo sezono nanj ne bom računal, morda ga res v skrajni sili še naknadno vpokličem.
Stojan Anzel, 5 tekem, 63 točk - Anzel je odličen igralec, ki mu bo sicer nekaj malega časa zmanjkalo, da bi postal pravi lider ekipe. Letos je nekako tiho prilezel do teh 63 točk, nikoli ni bil prvi strelec, a vedno ko je dobil konkretno minutažo, je v svojo osebno statistiko dodal lepe številke. S kakšnim dodatnim preskokom si bo v naslednji sezoni verjetno zagotovil mesto v prvi peterki - ob dobri pripravljenosti seveda.
Zmago Murovec, 7 tekem, 86 točk - Zgolj eden od dveh, ki je odigral vseh 7 tekem in daleč najboljši strelec. Seveda gre veliko pripisati dobri pripravljenosti, nekaj pa tudi kvaliteti in dejstvu, da na poziciji PG še čakamo njegovega naslednika. Kar 5x je presegel mejo 10 točk, izstopa 26 točk proti Srbom ob metu 12-19. Zraven bo vsaj še 2 sez