BuzzerBeater Forums

Včerajšnja tekma proti Španiji nas je precej prizemljila - aktualni svetovni in evropski prvaki so nam zadali hud poraz (52109)

V samo tekmo smo šli sicer neobremenjeno, saj je imela Španija poleg prednosti v kvaliteti tudi veliko prednost v entuziazmu in po porazu proti Srbom prejšnji teden, je bil cilj bolj kot ne omiliti poraz.

Po nekaj uvodnih minutah grobe igre z veliko prekrški, so Španci le zavladali na igrišču, in že v prvi četrtini je semafor kazal rezultat 23-15. V drugi četrtini je ostalo razmerje moči na igrišču enako in jasno je bilo, da smo na tekmi brez možnosti za zmago. Če je naša obramba še za silo delovala, je razočaral predvsem naš napad. Taktika organiziranega napada je enakovredno forsirala naše zunanje igralce, Petra, Murovca in Anzela, ki pa so jih španski tekmeci brez težav pokrili. Posebej boleča je bila tretja četrtina, ki so jo Španci dobili kar 30-10, v zadnji pa so nam na srečo pustili malo dihati.

Iz take tekme, kjer smo poleg igre proti precej boljšemu nasprotniku imeli še precej slabši entuziazem, je težko potegniti kaj koristnega, do nekih zaključkov pa sem le prišel. Od naših se ni posebej izkazal nihče, morda velja omeniti Gorana Ostermana, ki je 7 točkam dodal 11 skokov in 4 podaje.

Na drugi odločilni tekmi v naši skupini je Srbija po zaključnem jurišu Nizozemcev le uspela zmagati, kar pomeni, da sta potnika v drugi del (Španija in Srbija) že znana. Z Nizozemci se bomo v ponedeljek udarili za tretje mesto, ki pa razen ponosa ne prinaša ničesar. Seveda kalkulacij ne bo, obe ekipi bosta odigrali na vso moč in upamo, da EP zaključimo z zmago. Upam, da bo pripravljenost reprezentantov nadaljevala pozitiven trend

Tako,

Evropsko prvenstvo je za nas končano, žal bodo fantje pripotovali z Litve s spominom na zadnje tri poraze. Tekma proti Nizozemcem (52114), je razkrila, da nas čaka še precej dela do nivoja, na katerem je bila reprezentanca pred nekaj sezonami, kaj šele do novih vrhuncev slovenske BB košarke.

Tako Nizozemci kot mi za zadnjo tekmo prvenstva nismo imeli česa šparati - oboji smo šli v tekmo s polno močjo, žal mi z nekoliko slabšo pripravljeno ekipo, kar je še dodatno zmanjšalo naše možnosti za uspeh. Priložnost v prvi peterki je tako prvič dobil Vlado Lukan, ostali člani prve peterke so bili že dokaj standardni - Murovec, Ambrožič, Jakovac in Razinger.

Po uvodnem jurišu Nizozemcev, so tudi naši pokazali, da se lahko zoperstavijo tekmecem, ki v svojih klubih dobijo precej višje dohodke. Izpostaviti velja timsko igro naših in ponovno smo dosegli lepo število podaj, Ambrožič 8, Jakovac 6, skupno 30. V prvi četrtini smo tako vodili z visokim rezultatom 31-30, ki pa je dajal slutiti, da tako ne bo šlo v nedogled in da bo zmagalo moštvo, ki se bo bolje pozicioniralo v obrambi.

Slednje se je uresničilo že v drugi četrtini, kjer je našim zmanjkalo dinamita in Nizozemci so v prvih 9 minutah 2. četrtine postavili delni izzid 32-12, ki se je kasneje za nas izkazal za pogubnega. Pri tekmecih je blestel predvsem Franklin Henderman, ki je na trgu že lep čas, a ga žal nihče ni kupil in s 149 TSP v odlični pripravljenosti je bil nočna mora našo obrambo. Na koncu se je sicer ustavil pri zmernih 23 točkah ob 50% metu, a njegov +/- kaže na to, da so ob njem blesteli tudi soigralci.

Ob polčasu smo z zaostankom 16 točk lahko le še bežno upali na preobrat, a v tretji četrtini smo zgolj za silo parirali Nizozemcem, ter ohranjali zaostanek, ki je na koncu po nekaj naivno izgubljenih žogah še nekoliko narastel. Zadnja četrtina je bila tako zgolj revijalna, na koncu smo morali tudi tulipanom priznati, da so trenutno enostavno boljši.

Od naših se je na koncu najbolj izkazal Dejan Jakovac, ki je ob odličnem metu 9-14 dosegel 21 točk in 6 podaj, res pa, da smo pogrešali njegov prisevek v skoku (zgolj 3 skoki).

Za Jakovca in še nekatere fante, ki so v preteklosti v reprezentanci pustili določen pečat - četudi ne tako velikega, kot nekateri člani prejšnje generacije - je bilo evropsko prvenstvo v Litvi tudi zadnje poglavje reprezentančne kariere. Z veliko verjetnostjo že v prihodnji sezoni ne bom več računal na Dejana Jakovca, Nika Žmaka in Jako Križniča, medtem ko je status Janeza Cafa in Jana Levičarja pod vprašajem. Če bi bil kdo od naštetih v rokah slovenskega managerja, bi morda razmislil o njem, tako pa so nekateri že zdaj pod nivojem, drugi pa bodo kmalu pod nivojem, ki ga želim držati v reprezentanci. Upam pa, da se vsi lastniki zavedate, da z vpoklicem 25 ali 27. letnega igralca seveda pričakuem, da se slednji še vedno trenira.

Evropsko prvenstvo tako ni ponudilo rezultatskega presežka, kar je bilo delno tudi pričakovano, čeprav sem imel po prvi polovici nekoliko višja pričakovanja. Tekmo z Nizozemsko smo v resnici izgubili že po tekmi s Srbijo, ki sem jo odigral na vso moč. A pri tem nimam slabe vesti. Treba je poskusiti, če bi se proti Srbom že v naprej predali, bi se pač sprijaznili z neuvrstitvijo v drugi krog - kar je realno edino, kar kadarkoli kaj pomeni za Slovensko reprezentanco. Tudi če realno ne paše tja.

V preteklih dveh tednih sem bil tudi nekoliko manj odziven, saj sem bil v fazi začasne selitve v tujino in v novem stanovanju niti še nisem imel dostopa do interneta, kar je nekoliko otežilo proces komunikacije. Zdaj upam, da bodo te poporodne težave mimo in da si bom lahko vzel več časa tudi za BB.

Kakorkoli, sledi serija prijateljskih tekem, v kateri bom lahko v nekoliko bolj sproščenem vzdušju formiral in spoznal novo ekipo, s katero bomo prihodnjo sezono nastopili na tolažilnem turnirju.

Last edited by Deschamps at 10/07/2019 15:01:11

Najprej čestitke za korektno odvodeno prvo tekmovalno sezono na selektorskem stolčku. Kot si sam dejal, ni šlo za sezono kjer bi govorili o presežkih, vseeno pa smo tam kamor trenutno spadamo in vsaka zmaga več bi bil že presežek. Sam si občutil, da je to naša trenutna realnost, in da se mora veliko stvari poklopiti da se da postoriti kaj več. Pohvale za obsežna poročila, to je nekaj kar sem seveda pričakoval od novega selektorja, kjer energije in želje ne manjka, naj ostane tako tudi vnaprej, čeprav še znajo biti kakšne 2 težke sezone, potem pa mislim, da se tudi za našo reprezentanco obetajo svetlejši časi, ko pridejo v zrela leta igralci katerih razvoj je spremljal sensiman od samega začetka. Če ne boš izgubil energije potem verjamem, da boš za trud nagrajen z odlično generacijo igralcev, ki prihajajo v naslednjih sezonah.

Bi te pa rad povprašal še o tvojem mnenju glede tvojega reprezentanta Vita Novinščak-a. Videl sem, da si ga vpoklical v reprezentanco in kar precej koristil njegove usluge. Je šlo predvsem zato, ker je bil odlično pripravljen v primerjavi z drugimi visokimi igralci, ali je pasal v tvoj koncept igre? Gre namreč za tip igralca, ki na prvi pogled ni po tvojem okusu, kolikor te poznam, in tudi jaz ga zaradi netipičnega skillseta nisem vpoklical v reprezentanco, ker se mi je zdel zelo tvegan vpoklic. V mojih zadnjih 2 sezonah smo postali bolj notranje orientirani, in center brez notranje igre v napadu (ki ni niti na ravni 3. lige kolikor se spomnem) mi ni pasal v sistem, čeprav priznam da je bila njegova kombinacija notranja obrambe in blokad zelo mamljiva. Definitivno bi bolj pasal v sistem igre z generacijo Klavc/Krevh/Berlak, kjer bi bla njegova naloga da igra obrambo, pa še takrat bi poskusil z njim najprej na prijateljskih tekmah. Torej zanima me malo tvoje razmišljanje o tem zelo specifičnem igralcu.

Lp

Res je, mislim, da smo trenutno nekje v "lokalnem minimumu", kar se tiče kakovosti ekipe. V prihodnjih sezonah se nam obeta ogromno doma vzgojenih igralcev, kar je razveseljivo. Posebno omembo si zaslužijo Edvard Kadivec, Stanko Kozlar, Kostja Srnec in Oliver Simčič. Če se bodo ti igralci natrenirali po planu, bodo verjetno tak kaliber, da se jih ne bi branila nobena druga ekipa in z njimi bi lahko postali velesila. To velja tudi za Kadivca in Kozlarja, ki sta res samo MVP potencial, a mislim, da s premišljenim treningom lahko postaneta dva izmed "all time great" igralcev.

Seveda pa je v ozadju precej talentov, ki sem jih naštel ob začetku sezone in upam, da ta teden ponovno najdem čas za konkretnejši pregled ter debato z lastniki. Res me veseli, da je večina mladih igralcev v slovenskih rokah. In odlično bi bilo, če bi tako ostalo tudi, ko se ti igralci natrenirajo, ter preidejo v trideseta.

Kljub lepšim obetom za prihodnost pa seveda ne mislim zapostavljati sedanjosti, odgovornost je potrebno čutiti tudi do lastnikov, ki imate reprezentante sedaj - posebej tistim domačim. In upam, da bomo reprezentančno zgodbo naredili zanimivo že v naslednji sezoni! Nekaj sveže krvi in mladostne razposajenosti, pa bomo takoj boljši

Hvala za vse napisano v prvem odstavku

Glede Novinščaka je pa res tako, da ga sprva nisem vpoklical zaradi njegovega zelo unikatnega skillseta. Definitivno ni igralec, ki bi lahko krojil igro. Vseeno pa je njegova edinstvenost tudi nekakšna dodana vrednost, v napadu ne porabi veliko žog, dobro razigrava soigralce, hkrati pa je odličen v obrambi in mislim, da se je na večini tekem izkazal. V kombinaciji s kakšnim res odličnim strelcem bi se izkazal še toliko bolj - tako ga koristi kitajski lastnik, katerega moštvo je trenutno prvo na lestvici BBB, mi pa žal trenutno ne premoremo tako dobrega igralca.

Skratka, kdaj mislim, da pride prav kakšen nešolsko treniran igralec - podoben primer je Cigale, pa še kdo. Seveda s samimi takimi igralci ne moreš narediti veliko, so pa nekakšna primes, ki v kombinaciji z drugimi, normalnimi, soigralci lahko pomeni precejšnjo dodano vrednost. Seveda pa je veliko pripomoglo tudi dejstvo, da je bil večino časa odlično pripravljen, medtem ko sta bila klasična centra, Šporar in Pečevnik, večino časa v preslabi pripravljenosti.


Last edited by Deschamps at 10/07/2019 15:57:17

Hvala za tvoj odgovor in mnenje. Vedno je pri takih igralcih dilema ali ti bo res tisto dodano vrednost ali pa celo škodil. Pri Cigaletu te bojazni niti ni, kvaliteta ni sporna, v obrambi ga je potrebno le skriti na neko primerno pozicijo, da ne krije ravno njihovih najboljših strelcev z razdalje, sta pa oba unikatna igralca ja, s tem da Cigale je unikatno razvit, Novinščak pa unikatno nerazvit XD treba upoštevat da je Novinščak Hof potencial tko da je daleč od tega kar bi lahko postal, ampak to je seveda problem lastnika, kateri niti ni registriral mojih prošenj po razvoju ostalih skillov. Ko pa je bil Vito star cca 27 let mi ga je pa konstantno rinil pod nos v pošti, da ga naj vpokličem. Tak igralec vsekakor dopolni ekipo odličnih strelcev, ki so vsestransko trenirani, tako da njegove slabosti ne pridejo toliko do izraza, pod košem pa predstavlja kitajski zid. Seveda v naši reprezentanci ki je trenutno brez izrazitih strelcev in bolj notranje orientirana ne pride do pravega izraza. Se pa strinjam da je konstantno odlična pripravljenost tehten razlog da nekdo redno igra. Podobno je bilo v mojem mandatu pri nekaterih igralcih, ki niso ravno uživali podpore javnosti, ampak so prišli na zbor odlično pripravljeni in so si tako vedno prislužili kakšno minuto več kot bi si sicer če bi bili ostali igralci enako pripravljeni :)

Mnja no, treba je poudariti, da ima Novinščak trenutno TSP 132, kar je znatno več kot naši preostali centri. V 29. letu še prav lepo napreduje, seveda pa luknje (no, jame) v MPK ne bo mogoče zakrpati. Tako da za nerazvitega ga ravno ne bi oklical, čeprav vem kaj si mislil

Sicer znajo biti pa kitajski lastniki dokaj vsiljivi, čeprav trenirajo zelo pridno (konec koncev je bil tudi Klavc produkt kitajskega treninga če se ne motim). Pošlje ti iz kitajskih pismenk google translatean mail, ki je semi razumljiv in to ponavlja dokler mu ne ustrežeš. V resnici mi je bilo za njegovo spamanje vseeno, ampak vpoklical sem ga pred tekmo z Romuni, kjer nam je resno primanjkovalo dobrih obrambnih igralcev pod košem in tedaj se je kar izkazal, tako da sem mu še naprej dajal nekaj priložnosti.

Sicer pa še moje videnje prispevka reprezentantov na tem EP. Nekako od najmanj aktivnega do najbolj aktivnega.

Metod Šporar 0 tekem, 0 točk - Žal se je Metod večino prvenstva spopadal s slabo pripravljenostjo in nam na prvenstvu ni pomagal. Trenutno je z rehabilitacijo že končal in v nadaljevanju sezone bo na voljo, kakor tudi v prihodnjih nekaj sezonah. Dobro bi bilo, če bi posvetil eno sezono treningu stamine.

Jan Levičar 1 tekma, 2 točki - Čeprav je ves čas držal dobro pripravljenost, smo imeli na poziciji C nekaj podobnih, a nekoliko boljših igralcev, ki so zavoljo podobne ali boljše pripravljenosti dobivali prednost, izjema je bila uvodna tekma proti Albaniji, ko je zaradi poškodbe manjkal Jakovac. Levičarja še nisem čisto odpisal, a zelo verjetno bo v prihodnji sezoni v senci Ostermana, Cigaleta in še koga, tako da vprašanje, če bo še kdaj zaigral za izbrano vrsto

Žiga Pečevnik, 1 tekma, 10 točk - Žal je bil Pečevnik skozi sezono najslabše pripravljen igralec in hitro se je izkazalo, da je bil njegov vpoklic nekoliko preuranjen. Kot član prve peterke je odigral prvo tekmo, nato je pripravljenost tonila zgolj globlje in globlje. Stvari so se izboljšale po tem, ko so ga kupili Butchersi in od njega si v prihodnjih sezonah obetam, da bo standardni član ekipe, če že ne prve postave. Čaka ga sicer še nekaj treninga.

Jaka Križnič, 2 tekmi, 14 točk - Eden od bolj renomiranih igralcev svoje generacije je odigral zgolj prvo in zadnjo tekmo, vmes je šel v fazo prodaje in bil je izgubljen za kar nekaj tednov. Tudi pri njemu me je motila slaba (=grozljiva) stamina. Slednje je v repezentanci resnično nesprejemljivo in igralci s stamino manj kot 3 so žal obsojeni na drobtinice. Na svoji zadnji reprezentančni tekmi proti Nizozemcem je Jaka pokazal, da je kljub vsemu iz pravega testa in da ga bo reprezentanca še kako pogrešala.

Muamer Ambrožić, 3 tekme, 16 točk - Muamer je eden od igralcev, ki premorejo neko dodano vrednost, čeprav gre žal tudi pri njemu za kompromis med skilli, ki bi morali po šolsko morali biti natrenirani, pa niso, ter skilli, ki precej izstopajo. Vpoklical sem ga pred tekmo s Srbi in od tedaj je odigral vse tri tekme, ter se tudi dokaj izkazal. Njegov status za naslednjo sezono je še pod vprašajem, sezone najverjetneje ne bo začel, bi pa znal biti naknadno vpoklican.

Vito Novinščak, 5 tekem, 17 točk - O Novinščaku je bilo v preteklih postih povedano že dokaj veliko. Zaenkrat sem z njim zadovoljen in ga vidim v repezentanci tudi naslednjo sezono. Je še dokaj mlad in mislim, da bi čez nekaj sezon lahko dobil soigralca s katerim se bosta ujela.

Nik Žmak, 2 tekmi, 20 točk - Žmak je bil edini "monoskill" igralec v ekipi, vpoklical sem ga, da imamo vsaj enega šolskega PG-ja. Na tekmi z Romuni se je kot menjava izkazal, na tekmi z Azerbejdžanom je začel v prvi postavi in bil tudi soliden, čeprav ta tekma ni ravno merodajna. Po tem je doživel boleč dvojni padec zunanje obrambe in sedaj je za reprezentanco neuporaben že pri 33 letih. Težko bi rekel, da ga bom zelo pogrešal, saj ni ravno igralec po mojem okusu, je pa vseeno premogel neko kvaliteto, ki je trenutno v reprezentanci primanjkuje.

Vlado Lukan, 5 tekem, 34 točk - Imel je nekaj težav s pripravljenostjo in ima težave s stamino, zato ni dobival toliko priložnosti, kot bi si jih glede na svojo kvaliteto zaslužil. Njegov lastnik trenutno pridno trenira enega večjih upov na centerski poziciji, zato sva sklenila, da stamine nima smisla popravljati. Žal bo Vlado tako v prihodnosti obsojen na pomoč s klopi, katera pa bo več kot dobrodošla, saj gre za izvrstnega igralca.

Nastja Cigale, 5 tekem, 46 točk - Naš "hendikepirani" Cigale je nekakšen Forrest Gump v slovenskem BB. Dokaz, da se da tudi z nekoliko omejenim potencialom narediti izvrstnega igralca. Izkazal se je predvsem na tekmi proti Romunom in tudi nanj bomo računali vsaj še naslednjo sezono.

(se nadaljuje)

Edvard Kadivec, 7 tekem, 48 točk - Kot sem že napisal, eden večjih upov za prihodnost. Celotno sezono je bil v zelo dobri pripravljenosti, lepo trenira, zato je tudi dobil priložnost na prav vsaki tekmi. Ima sicer še nekaj manjših lukenj, kar je za 25-letnika seveda popolnoma razumljivo, a že na naslednjem EP ga vidim v vlogi nosilca.

Dominik Razinger, 6 tekem, 52 točk - Razinger je nekoliko nenavaden igralec, ki sem ga veliko koristil predvsem zavoljo težav Pečevnika in Šporarja. Njegov iranski lastnik ga je držal v odlični pripravljenosti in svoje minute je popolnoma upravičil. Najbolje je prihranil prav za konec, ko je odlično pariral robustnim nizozemcem, ter se izkazal z dobro igro tako v napadu kot v obrambi. Žal se na tekmi ni izšlo, a njegova predstava me je nekoliko presenetila, v pozitivnem smislu. V naslednjih dveh ali treh sezonah ga vidim v vidni vlogi, čeprav bi mu mlajša igralca, ki svoje veščine brusita na slovenskih parketih, znala ukrasti nekaj minut.

Marko Peter, 6 tekem, 57 točk - Drugi najmlajši igralec v ekipi je seveda še razmeroma neizdelan, kar se je na nekaterih tekmah, predvsem na tekmi s Španijo, zelo poznalo (čeprav je bil tedaj naš najboljši strelec). Ko bo pojedel še nekaj žgancev, bo prav lep igralec, ki pa bi ga znali mlajši kolegi preskočiti - sploh njegov klubski kolega Kostja Srnec. Vseeno mislim, da bo Peter v naslednjih letih standardni član reprezentance

Janez Caf, 5 tekem, 59 točk - posebej se je izkazal na tekmi proti Škotom in s 26 točkami postavil letošnji najboljši osebni dosežek (deli si ga z Murovcem). Za mesto v ekipi se je boril z Ostermanom, Jakovcem, Razingerjem, Cigaletom, tudi Novinščakom in Levičarjem, tako da je občasno izvisel, ali dobival drobtinice. Vseeno je bil njegov prispevek na tem prvenstvu več kot zaznaven in upam, da mu bo naslednjo sezono padanje skillov prizanešeno.

Goran Osterman, 6 tekem, 60 točk - trenutno po mojem naš najboljši igralec, ki pa smo žal zaradi slabe pripravljenosti pogrešili prav na tekmi s Srbi, ki je bila ključna za naše ambicije. Tui on se je posebej izkazal na drugi pomembni tekmi, proti Romunom, kjer je ob odličnem metu dosegel 22 točk. V naslednji sezoni bo Osterman ostal nosilec ekipe, tudi pri 33 letih bo verjetno še član prve peterke.

Timotej Mercina, 5 tekem, 61 točk - Sezono je začel v odlični pripravljenosti, kasneje pa je tudi njega začelo zdelovati in ravno v ključnih tekmah nanj nismo mogli računati. Ima še nekaj dobrih sezon, čeprav gre za igralca z najvišjim TSP-jem v ekipi, ni čisto po mojem okusu, saj je njegova igra omejena bolj ali manj na pozicijo SF. Proti Romunom se je sicer izkazal tudi kot SG, a to je delovalo bolj izjemoma.

Dejan Jakovac, 5 tekem, 62 točk - Igralec z največ izkušnjami v ekipi je svoj renome upravičil in tudi v tej sezoni pokazal, da še zna. Žal je tudi njega doletel boleč dvojni padec njegovega največjega atributa, MPK, iz 20 na 18, ravno pred tekmo s Srbi. Od tedaj je bil še za silo v pomoč, konec koncev je bil najboljši strelec na zadnji tekmi proti Nizozemcem, a naslednjo sezono nanj ne bom računal, morda ga res v skrajni sili še naknadno vpokličem.

Stojan Anzel, 5 tekem, 63 točk - Anzel je odličen igralec, ki mu bo sicer nekaj malega časa zmanjkalo, da bi postal pravi lider ekipe. Letos je nekako tiho prilezel do teh 63 točk, nikoli ni bil prvi strelec, a vedno ko je dobil konkretno minutažo, je v svojo osebno statistiko dodal lepe številke. S kakšnim dodatnim preskokom si bo v naslednji sezoni verjetno zagotovil mesto v prvi peterki - ob dobri pripravljenosti seveda.

Zmago Murovec, 7 tekem, 86 točk - Zgolj eden od dveh, ki je odigral vseh 7 tekem in daleč najboljši strelec. Seveda gre veliko pripisati dobri pripravljenosti, nekaj pa tudi kvaliteti in dejstvu, da na poziciji PG še čakamo njegovega naslednika. Kar 5x je presegel mejo 10 točk, izstopa 26 točk proti Srbom ob metu 12-19. Zraven bo vsaj še 2 sez

Najprej čestitke za sezono.
Za prihodnjo lahko povem, da bosta moja Anzel in Pečevnik v boljši pripravljenosti, saj se v letošnji sezoni kar lovim in ne zagotovim očitno primernih minut, saj mi nikakor ne preskočita na odlično. Zaradi tega sem sedaj že nabavil psihologa in maserja, ki bosta upam da poskrbela, da bodo igralci v optimalni formi🙂