Tako, končno sem se spravil nekaj napisati o prejšnji U21 sezoni. Manjši razlog za nepisanje je pomanjkanje časa, večji pa enostavno to, da je o takšnih razočaranjih težko pisati. Kaj pa naj človek sploh napiše?
Dostikrat berem forum naših tekmecev. Ponavadi me najbolj zanima, kaj nek naš tekmec piše po tekmi z nami. Večkrat sem videl, da trener ekipe, ki smo jo tisti teden premagali, leporeči in zavija poraz v celofan, išče svetle točke in zamolči slabe. Noben ali pa skoraj noben ne zna napisati "sorry, zajebal sem". Včasih me ima, da bi mu na njihovem forumu odgovoril in napisal, da kaj se vleče ven iz dreka, ko pa je pač zafrknil in si je čisto sam kriv za poraz. Ampak do sedaj sem se na srečo vedno uspel vzdržati; tudi mi nimamo radi, da nam tekmeci smetijo po forumu in solijo pamet.
Jaz rad povem tako, kot je. In prejšnja sezona je bila neuspešna zaradi mojega slabega vodenja najboljše generacije, odkar vodim U21. To je še bolj boleče zato, ker smo podobno izkušnjo imeli že sezono prej, ko nas je Hrvaška ustavila v prvi tekmi na izpadanje tolažilnega turnirja; če bi takrat imeli spodoben entuziazem (vsaj 7-8), bi jo zmagali brez težav.
Naj na kratko opišem našo lansko pot. Imeli smo ekipo, ki je bila v Evropi četrta po kvaliteti - za Italijo, Rusijo in Latvijo (ali Litvo, ne spomnem se - ampak ni važno). V prvo skupino smo dobili Rusijo, proti katerim sem računal na poraz, in Belorusijo, ki je bila solidna ekipa, vendar slabša od naše. Drugi tekmeci so bili tam bolj za nabiranje koš razlike kot kaj drugega.
Prve štiri tekmece smo bolj ali manj odpravili z lahkoto, potem pa je prišla tista tekma z Belorusijo. Ravno pred njo nam je malo padla forma, njim pa se dvignila (se še kdo spomni obratne situacije, ko smo pred tremi sezonami proti vsem pričakovanjem premagali Portugalsko?). Malo sem se bal njihovega igranja na vso moč, zato sem sam igral na Normal in upal na zmago. Žal se je izšlo z našim porazom, kar so Belorusi uspeli doseči z igranjem na vso moč.
Glede na to, da so za nami igrali z Rusijo, proti kateri bi izgubili v vsakem primeru, je to logičen korak z njihove strani, saj so nas hoteli izločiti iz boja za drugo mesto, ki še vodi v drugo skupino. Vendar je preboj v drugo skupino za vsako ceno bil njihov edini cilj za razliko od nas, ki smo hoteli narediti dober rezultat tudi v drugi skupini (vsaj tretje mesto).
Mi smo potem z nekaj sreče po prelomljenem TIE dealu zmagali proti Izraelu, najbolj pa sem se čudil, kako dobro se je držala Belorusija proti Rusiji kljub dosti nižjemu entuziazmi. Če se kdo spomni - prejšnjo sezono smo igrali proti Avstraliji na vso moč proti njihovi levi roki in vseeno izgubili zaradi razlike v entuziazmu.
To se mi je zdelo zelo čudno. Sprva sem sicer pričakoval, da bo Belorusija izgubila proti Izraelu v zadnjem krogu in bi zaradi slabše koš razlike ostala na tretjem mestu kljub našim morebitnim dvem porazom (Belorusija in Rusija). Ampak tista tekme Rusije in Belorusije mi je dala misliti, da je Belorusija kljub slabemu entuziazmu še vedno dovolj nevarna, da zmaga Izrael v zadnjem krogu ter napreduje z enim porazom, mi pa z dvemi ostanemo na tretjem mestu.
In kaj nam je preostalo? Hja, misija nemogoče in premagati Rusijo z nižjim entuziazmom (igrali smo Normal proti Belorusiji, Rusija pa vse tekme z levo roko). Če bi izgubili proti Rusji, Belorusija pa proti Izraelu, bi mi in Belorusi tekmovali za napredovanje, kjer bi odločala boljša koš razlika. Na koncu je bila matematika takšna, da mi na tekmi z Rusi ne bi smeli ustvariti več kot 20 pik zaostanka, če Belorusi za eno piko premagajo Izrael.
Belorusija je s svojo igro (Look inside, M2M obramba) imela realne možnosti za zmago proti Izraelu. Ampak trener Belorusije je veliko tvegal ter igral Run&Gun / 2-3 obrambo (pričakoval je 2-3 obrambo proti Izraelu), saj očitno ni bil prepričan v svojo zmago z normalno taktiko.
NADALJEVANJE SPODAJ