BuzzerBeater Forums

Lep pozdrav v novi sezoni tudi z moje strani

Sezona 51 se je na evropskih BB parketih sklenila s finalom evropskega prvenstva med Francijo in Italijo, na katerem so, tudi zaradi prednosti domačega igrišča, slavili naši zahodni sosedje. Prednost slednjega so si priigrali ravno na tolažilnem turnirju sezono prej. Tudi letos je tako pričakovati ogorčen boj za zmago in upam si napovedati, da bo letošnji zmagovalec glavni favorit na prihodnjem evropskem prvenstvu.

Meja med uspehom in neuspehom je tako na članski reprezentančni sceni zelo tanka, kar nakazuje zgodba Italije, in tudi zgodba nekaterih drugih uspešnih moštev. Na letošnjem turnirju bodo po razočaranju na lanskem EP zaigrali kar trije polfinalisti zadnjega svetovnega prvenstva, in vsi trije si bodo delili vlogo najopaznejšega favorita. Za udeležbo aktualnih svetovnih podprvakov Litve imamo nekaj zaslug tudi mi, na turnirju pa bodo vse oči uprte tudi v bronasti reprezentanci z zadnjega SP, Spanijo ter Poljsko.

Iz ozadnja bo poskusila napadati cela armada moštev, od katerih po kakovosti nekoliko odstopajo Grčija, Izrael in Turčija, računati pa bo potrebno še na Belgijo, Kanado, Estonijo, Anglijo, Hrvaško, Madžarsko, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Srbijo, Finsko, Urugvaj, Venezuelo... in zelo verjetno sem še komu z neomembo naredil krivico. Seveda si upam trditi, da smo z napredkom v zadnji sezoni ali dveh v tem rangu tudi mi in vsekakor se ne smemo bati nikogar.

Reprezentanca bo letošnjo sezono sicer zelo podobna kot lani. Najopaznejši prispevek pričakujem od sledeče dvanajsterice:

Cveto Gorišek (TD STARS), 30 let, 34 nastopov
Marko Peter (Slovenia Suns), 31 let, 64 nastopov
Kostja Srnec (Slovenia Suns), 29 let, 56 nastopov
Oliver Simčič (FC Leno 2014), 28 let, 36 nastopov
Edvard Kadivec (Smartno Afera Smarna gora '02), 30 let, 70 nastopov
Stanko Kozlar (Rudno Supersonics), 29 let, 45 nastopov
Lado Brljak (Ljubljana Pigs), 29 let, 21 nastopov
Matevž Verh (Ankle Breakers), 31 let, 49 nastopov
Henrik Gorza (NK AFRICA), 31 let, 45 nastopov
Joc Brezovar (KK Lenart Suns), 26 let, 2 nastopa
Tibor Kološa (Helios Suns), 27 let, 23 nastopov
Milan Podobnik (Straški navihanci), 27 let, 5 nastopov

Razen novinca Brezovarja so bili vsi v reprezentanci že lansko sezono in z nekaj izjemami lahko vse reprezentante okličemo za izkušene. Seveda bo, sploh na prvih tekmah, precej pomembna tudi pripravljenost, in tu se ponuja najlepša priložnost za nekatere druge, da si izborijo mesto v reprezentanci. Tu ciljam predvsem na Velimirja Kerkoviča, Jerneja Pezdernika, Kristijana Jelinčiča, Arturja Vrečka, Nenada Zarna, Emanuela Brataniča in Alfreda Krstiča, seveda pa so aktualni tudi nekateri igralci, ki se trenirajo pri tujih klubih - Ciril Gorenc, Lojze Močilnik, Jaka Kosten, Oliver Lakovič, Stojan Anzel in Ziga Pečevnik.

Konkurenca za preboj v ekipo je tako precej huda, naštel sem 25 igralcev, pa še kdo se lahko vrine zraven, saj pripravljenost preverjam pri vsaj še desetih.

Prva nasprotnika sta že znana. Reprezentanca Svedske sicer ni prvorazredna reprezentanca, a vseeno so ekipa, ki jo je potrebno vzeti z vso resnostjo, saj nas na slab dan brez težav premagajo. Odkar sem selektor, smo se z njimi na prijateljskih tekmah pomerili kar trikrat - in dvakrat izgubili, kar je jasen znak, da je potrebno vzeti tekmo brez podcenjevanja. Tudi na drugi tekmi nam ne bo lahko, pravzaprav nam bo še težje. Gostovali bomo pri Venezueli, reprezentanci o kateri vemo precej malo, a glede na kader in rang na lestvici lahko z gotovostjo trdimo, da bo tekma zelo težka in da verjetno niti nismo v vlogi favorita, saj gostovanje prinaša velik hendikep. A treba je iti tekmo po tekmo in na koncu bomo videli, kam nas bo to pripeljalo. Seveda pa lahko vseeno razkrijete svoja pričakovanja v anketi.

Last edited by Deschamps at 12/22/2020 02:59:33

Poll:  Kakšna so tvoja pričakovanja?

Slovenska reprezentanca je za (tekmovalni) uvod v sezono dosegla zanesljivo zmago proti Švedom (58526).

Tekma je sicer minila v znamenju koronavirusa, Švedom je nacionalni inštitut za javno zdravje, zaradi prihoda iz visoko rizičnega območja, zapovedal nošnjo mask ves čas tekme, kar je nedvomno vplivalo na njihove napadalne in obrambne sposobnosti. Vseeno pa naši zmagi ne gre gledati v zobe.

Pred tekmo večjih vprašanj o prvi peterki ni bilo in na parket smo poslali preverjeno zasedbo Peter, Srnec, Kadivec, Gorza in Lado Brljak. Omenjena peterka je suvereno začela tekmo in po košu Kostje Srneca za 6-4 smo prevzeli vodstvo, ki ga kasneje nismo več spustili iz rok. Še več, še pred koncem četrtine smo z zadetima prostima metoma rezervista Velimirja Kerkoviča povedli tudi za več kot deset točk (23-12) in vse skrbi o vedno turbulentnih začetnih tekmah so hitro izginile.

Večji del druge četrtine smo prednost držali na dobrih desetih točkah prednosti in virtualno občinstvo v dvorani je koordinator večinoma držal na nižjih tonih. V izdihljajih polčasa je Marko Peter poskrbel za vodstvo 43-26, kar je bila nova najvišja prednost na tekmi, a gostje so do zvoka sirene le nekoliko omilili zaostanek (14 točk).

V drugem polčasu smo spremljali podobno razmerje moči na igrišču, na prednost 20 točk razlike nas je v 11. minuti tretje četrtine popeljal mladi Milan Podobnik, končni rezultat tretjega dela, 74-50, pa je postavil debitant na "pomembnih" tekmah, Joc Brezovar. Zadnja četrtina je bila tako revijalnega značaja, naši rezervisti so uspeli obdržati večji del prednosti in z zadovoljstvom si lahko pripišemo prvo zmago na letošnjem turnirju. Seveda pa je treba poudariti, da je bila, kljub solidni kakovosti nasprotnika, ta zmaga v kategoriji "nujno". Naslednji teden proti Venezueli nam bo gotovo še težje.

Z zadovoljstvom lahko pogledamo tudi svetovno jakostno lestvico, na kateri se je naša reprezentanca prvič po dolgem času ponovno povzpela med najboljših 20 ekip na svetu. Seveda pa bomo še bolj zadovoljni ob še vsaj deset mest višji poziciji , za začetek bi bilo ta rang dobro obdržati do konca sezone.

Kakorkoli, do tja je še dolga pot in težave so že na vidiku, na seznamu poškodovanih se je Kristijanu Jelinčiču sedaj pridružil tudi Edvard Kadivec, kar bo za našo ekipo precejšen hendikep. Zato je pripravljenost vseh ostalih sedaj še večjega pomena in upam, da boste lastniki poskrbeli za minute vaših varovancev podobno dobro, kot ste v preteklem tednu.

Anketa ga pa zmaga, sem se prav nasmejal

Uvodni del tolažilnega turnirja smo zaključili z odliko, na težkem gostovanju smo odpravili reprezentanco Venezuele (58554).

Pred tekmo je bilo v našem taboru nekaj nelagodja zaradi poškodbe Edvarda Kadivca, kar je pomenilo zoprno luknjo na položaju krila. Na koncu je na tej poziciji v prvi peterki zaigral Jernej Pezdernik, ki statistično sicer ni izstopal, a igra naših je bila ob njegovi prezenci vseeno zelo dobra. Poleg Pezdernika so v prvi postavi zaigrali še klasični akterji, Marko Peter, Kostja Srnec, Stanko Kozlar in Lado Brljak, ki so si na koncu enakomerno porazdelelili statistično pogačo.

Uvod v tekmo je bil trd, po košu Lada Brljaka je trajalo skoraj tri minute, da so bile dosežene naslednje točke. Po šestih minutah so Venezuelci pri izzidu 6-6 za nekaj minut prešli v vodstvo, a stvari je na ugodno stran postavil Kostja Srnec, ki je naše povedel na prednost 17-15. Konec četrtine smo pričakali z minimalno prednostjo štirih točk, v drugi četrtini pa so Venezuelci ponovno hipoma povedli (27-28). Slednje naših ni zmedlo, nekaj časa sta se ekipi izmenjevali pri minimalni razliki v korist bodisi enega ali drugega, nato pa nam je le uspel pobeg, ki ga je načel Stanko Kozlar s košem za 37-32. Najvišjo razliko v polčasu smo uspeli postaviti ravno tik pred koncem, ko je Marko Peter zadel oba prosta meta in tako smo v garderobo odkorakali s prednostjo desetih točk (46-36).

Po odmoru domačinom ni in ni uspelo znižati rezultata. Najprej smo počasi, a zanesljivo povečevali razliko vse tja do petnajstih točk, a v izteku četrtine so Venezuelci le uspeli izničiti to, ter končati tretjo četrtino z zaostankom osmih točk, kar je še dovoljevalo upanje na preobrat. Z dvema zaporednima uspešnima napadoma v prvih 45 sekundah zadnje četrtine so domači resnično prišli zelo blizu, še posebej napeto je postalo dobro minuto kasneje, ko je z zadetima prostima metoma Hebert McIntosh postavil izzid 66-64. Na srečo je imel nato svojih pet minut omenjeni Jernej Pezdernik, ki je najprej zadel za 68-64, nato pa se izkazal še z odlično podajo Ladu Brljaku in pri 70-64 smo ponovno lažje dihali. Venezuelci so zapravili še tri napade in hitro je prednost naših narastla na razmeroma varnih 75-64. Kasneje resnejših groženj več ni bilo, 4 minute do konca nas je Stanko Kozlar popeljal v vodstvo za 15, in dvomi o zmagovalcu so bili razrešeni. Vsekakor pomembna in trdo prigarana zmaga proti močnemu nasprotniku

Močnih nasprotnikov bo na prihajajočih tekmah še kar nekaj. Po končanih kvalifikacijah za SP je jasno, da se bo tolažilnemu turnirju priključilo še nekaj izjemno kakovostnih reprezentanc. V prvi vrsti velja izpostaviti polfinaliste zadnjega EP, Nemčijo, ter seveda Združene Države Amerike. Obe ekipi je presenetila reprezentanca Tajvana. Svojo jezo bodo sproščali še Avstralija, Argentina, Peru, Iran, Malezija in še nekatere manj renomirane reprezentance. Seveda bodo vsi omenjeni turnir začeli z izkupičkom 0-2 in ne prav visokim entuziazmom, zato bodo težko upali na zmago, a vseeno bodo trd tekmec vsakomur.

Naši tekmeci v preostanku rednega dela bodo prav tako dokaj zahtevni, resnično lahkih tekem bo zelo malo. Najprej nas čaka gostovanje pri Bolgarih, sledijo Wales (D), Južna Koreja (G), Madžarska (D), Tunizija (G) ter Poljska (D). Vsekakor smo upali na lažji žreb, ob dejstvu da tudi že odigrani tekmi proti Švedom in Venezueli nista šteli pod "lahki", imamo enega težjih žrebov med kakovostnimi reprezentancami. Negodovanje nad žrebom nam seveda ne bo veliko pomagalo, za začetek se moramo pripraviti na Bolgare, nato pa na vsakega naslednjega tekemca. Časa za predah reprezentantov bo malo ali nič, zato upam, da boste lastniki še naprej tako vestni pri odmerjanju minut svojih igralcev.

Lep pozdrav

V tretjem krogu tolazilnega turnirja smo zal zabelezili prvi poraz. Bolgari so bili v vseh pogledih boljsi nasprotnik in so slavili zasluzeno, 105-87 (58612).

Pred tekmo smo v taboru morda potihoma vseeno malo podcenjevali Bolgarsko izbrano vrsto, in upali predvsem na boljsi prispevek nekaterih posameznikov. Najvec upov sem polagal prav v Marka Petra in Stanka Kozlarja, ki sta na koncu res bila prva strelca ekipe, a nista prinesla dodane vrednosti, katero sem upal da bosta. Veliko slabse od pricakovanj smo se odrezali v skoku, kjer so nas Bolgari popolnoma pojedli, kljub temu, da sem postavo, kolikor se je pac dalo, sestavil iz solidnih skakalcev. Tekmo so zaceli se Kostja Srnec, Edvard Kadivec in Velimir Kerkovic, a nasa prva peterka je zelo dolgo iskala pot do kosa. Prvega je dosegel Marko Peter sele po 4 minutah igre. Bolgari so tako hitro pridobili na prednosti in po polovici cetrtine vodili ze za 9 (13-4). Nasi se so sicer uspeli strniti vrste v obrambi, a napadalno smo bili katastrofalni in prva cetrtina se je koncala z zelo demoralizirajocih 20-8 za domacine.

Tudi v nadaljevanju nam slednji niso namenili milosti, po 5 minutah je znanec slovenskih parketov, Angel Ralchev povisal na kriticnih 32-15. visoko prednost pa so Bolgari drzali vse do izteka polcasa. Tedaj smo z nekaj srece le uspeli prilezti malo blizje in z zadetima prostima metoma Marka Petra se je polcas koncal z rezultatom 43-31. Nekaj upanja na preobrat smo tako se imeli.

Zal pa je upanje v nadaljevanju dokaj hitro zbledelo. Kostja Srnec nas je v uvodnih minutah drugega polcasa sicer popeljal nazaj na zaostanek 9 tock, a po nekaj minutah mrtvega teka so povedli Bolgari, ki so usli na 13, pa nato na 15, 17 in celo 19 tock prednosti, in jasno je bilo, da bomo obracun v sterilnem vzdusju Meerkat Manorja izgubili. V zadnjih 12 minutah se ni zgodilo nic sokantnega, domacini so suvereno branili svojo prednost in vmes povedli celo za 23 tock. Kocni rezultat je tako pravicen in samo cestitamo lahko Bolgarom za suvereno odigrano tekmo.

Kot pozitivno stvar tekme lahko vzamemo dejstvo, da smo odigrali z levo roko in tako nismo po nepotrebnem trosili razpolozenja, saj bi zmago tezko dosegli v katerem koli primeru. Vsekakor turnirja ni konec, caka nas domaca tekma proti Walesu, kjer bi bilo vse drugo kot zmaga zelo neprijetno presenecenje. Vseeno pa bomo nato za pomembnejse tekme potrebovali boljso pripravljenost visokih igralcev, ki so se v preteklem tednu nekoliko polenili (res pa, da je bila to posledica dejavnikov, na katere lastniki pac niste imeli vpliva, da ne bo kdo mislil, da kazem s prsti ).

Kakorkoli, upam, da v naslednjih dveh ponedeljkih ne bo neprijetnih presenecenj, nato pa se bo (deloma) ze odlocalo o uspesnosti nasega letosnjega turnirja

Lep pozdrav

Četrta tekma tolažilnega turnirja je minila pričakovano mirno. Z reprezentanco Walesa nismo imeli večjih težav, in pred domačimi gledalci smo zmagali rutinirano, z rezultatom 106-46 (58655).

Zmagovalec tekme je bil znan dokaj hitro, že v prvih minutah je na parketu kraljevala naša peterka, Peter, Srnec, Kadivec, Kozlar, Kerkovič, ki je hitro povedla 13-0. Tudi kasneje nismo popuščali, ter še pred konecem četrtine povedli za 20. V drugi četrtini je bil promet še bolj enosmeren, Valižani so uspeli doseči zgolj 3 točke in jasno je bilo, da si bomo na tekmi lepo popravili koš razliko.

V drugem polčasu so naši nekoliko stopili s plina in v 3. četrtini povišali rezultat zgolj za 4 točke, gostje pa so v tem delu dosegli skoraj polovico vseh točk. Zadnjih 12 minut so suvereno odigrale menjave in rezervisti, ki so ravno uspeli ujeti mejo 60-ih točk prednosti.

Na tekmi so se tokrat izkazali nekateri mlajši, Velimir Kerkovič je bil 23 točkami (met odličnih 11-15) in 12 skoki gladko najbolj opazen igralec na tekmi. Odlično je s svojim debijem na tekmah s tekmovalnim pridihom opravil tudi Artur Vrečko, ki je zbral 12 točk (met prav tako izjemnih 5-7) in 6 skokov, lepo pa je svojo priložnost izkoristil tudi Milan Podobnik, ki se vse bolj pomika iz ekipe "menjave" v ekipo "prva postava", kjer je med zunanjimi igralci zaenkrat zgolj 4 ali pet igralcev.

Tekma proti Walesu je bila ena od zgolj dveh lahkih tekem, ki jih bomo odigrali v rednem delu tolažilnega turnirja. Naslednja tekma proti Južni Koreji nikakor ne spada v to kategorijo, na gostovanju v Aziji se bomo morali za zmago pošteno potruditi, saj bodo Korejci za zmago najverjetneje naredili vse kar je mogoče.

Do naslednjič

Last edited by Deschamps at 01/18/2021 16:17:02

Gostovanje v Koreji se ni izkazalo za tako težko, kot smo se v taboru bali. Gostitelje smo ugnali brez težav, na koncu je semafor kazal rezultat 107-68 (58728).

Ponovno smo imeli pred tekmo nekaj težav s pripravljenostjo visokih igralcev. Pet pred dvanajsto je tako svoj vpoklic dočakal Ermin Vivod, ki je tekmo začel skupaj z izkušenejšimi kolegi - Markom Petrom, Kostjo Srnecom, Edvardom Kadivcem ter Tiborjem Kološo.

Takoj po prvem sodnikovem žvižgu je postalo jasno, da smo zmagali, saj od korejskega igranja na vso moč ni bilo nič, tudi njihova napadalna taktika ni delovala kot da nam bo povzročala resne težave. To se je hitro izkazalo tudi v praksi, in po polovici četrtine smo povedli 13-4. V napadu sta bila razpoložena predvsem Tibor Kološa in novinec Vivod, kapetan Edvard Kadivec pa je pridno izsiljeval proste mete. Kasneje so se Korejci sicer zbrali, in se približali na 17-15, ter pri nizkem zaostanku vztrajali do konca prve četrtine (23-17).

Po kratkem premoru smo pobudo ponovno prevzeli gostje in z nekaj lepimi akcijami prebili mejo 10 točk razlike. Prednost je skozi drugo četrtino enakomerno rastla in najvišjo vrednost dosegla prav ob koncu, ko je semafor kazal 50-31.

V drugem polčasu smo uspeli dokončno razčistiti situacijo in tudi Korejci so spoznali, da danes ni upanja za zmago nad favoriziranim nasprotnikom. Po parih minutah nas je energični Kološa popeljal na prednost +20, zgolj 4 minute kasneje pa tudi na prednost +30. Do konca četrtine so Korejci nekaj prednosti sicer izničili (84-60), a z vstopom motiviranih rezervistov v zadnjih 12 minutah smo ponovno zagospodarili na parketu in v tem obdobju nabili dodatnih 15 točk razlike za lepo končno zmago.

Po tekmi seveda obstaja grenak priokus, saj bi lahko nekaj moči prihranili za zahtevno tekmo proti vzhodnim sosedom Madžarom. A Korejcev vseeno nismo smeli preveč podcenjevati, na nekaterih tekmah so že pokazali, da znajo biti trd oreh za prav vsakega. Casa za regeneracijo do tekem v izločilnih bojih, kamor upam, da smo se z današnjo zmago v praksi že uvrstili, je dovolj.

Lep pozdrav do naslednjega tedna

Pred zadnjim obračunom rednega dela tolažilnega turnirja je slovenska reprezentanca na razpredelnici uvrščena na 21. mesto, dosegli smo 5 zmag in 2 poraza. Z zadnjima dvema tekmama proti Madžarom (58771) in Tuniziji (58817) ne moremo biti najbolj zadovoljni, saj si teoretično uvrstitve v drugi del še nismo priigrali. Vseeno pa so možnosti za neuvrstitev dalje zgolj teoretične (več spodaj), medtem ko je bilo že kmalu jasno, da zaradi neugodnega razporeda tekem ne bomo imeli najboljšega izhodišča v izločilnih bojih in da bomo tam primorani napadati iz ozadja.

Tekma z Madžari je sicer minila v znamenju njihovih obupanih poskusov, da le ujamejo končnico, in tako so šli nad nas z vsemi topovi. V začetku so sicer povedli in prvo četrtino končali pri 8 točkah prednosti, a ob prednosti domačega igrišča tudi z nekoliko več lenobe nismo bili lahek zalogaj. Do polčasa in tudi kasneje smo nekajkrat Madžare popolnoma ujeli, a vsakič znova smo jim dopustili, da se ponovno oddaljijo na razliko slabih 10 točk. Šele v zadnji četrtini se je naša elastika pretrgala in vzhodni sosedje so ušli na neulovljivo prednost, ki je zapečatila tekmo, najvišjo razliko pa so dosegli ravno z zadnjima točkama.

Proti Tuniziji zmaga ni bila vprašljiva, vprašanje je bila zgolj končna koš razlika. Po eni strani je seveda zmaga za 50 točk lep dosežek, a vseeno smo morda upali še na dodatnih 10 ali 20 točk. A v preveliki želji smo s preagresivno obrambo verjetno naredili več škode kot koristi in prejeli precej več točk, kot je bilo načrtovano. Drugačno oceno si seveda zasluži napad, kjer je tudi vsa dvanajsterica vpoklicanih igralcev prispevala svoj delež. A očitno je bilo, da so glave že na tekmi s Poljsko.

Tekma s Poljsko bo tako dokončno odločila naš položaj na lestvici. Z vidika "smiselne" teorije se lahko naša uvrstitev giblje nekje med 18 ali 20. mestom pa vse do neugodnega 33. mesta, ki bi bilo za nas usodno. Za črn scenarij bi seveda morali izgubiti proti Poljakom, hkrati pa bi se moralo zgoditi vse od naštetega:

1.)Avstralija premaga Avstrijo v gosteh za manj kot 13 točk več, kot mi izgubimo proti Poljski
2.) Venezuela premaga Kanado v gosteh, ali izgubi za 2 točki manj, kot mi izgubimo proti Poljski
3.) Urugvaj premaga Fince doma
4.) Madžarska premaga Estonijo v gosteh
5.) Albanija premaga Nigerijo doma
6.) Belgija premaga Iran v gosteh in hkrati nadoknadi 50 točk razlike napram nam
7.) Japonci premagajo Irsko v gosteh in hkrati nadoknadijo 66 točk razlike napram nam
8.) Makedonci premagajo Tunizijo doma in hkrati nadoknadijo 74 točk razlike napram nam

Torej, v kolikor bi se vseh teh 8 tekem odigralo kot sem napisal, bi mi v primeru poraza izpadli. Sicer se nobena od alinej ne sliši popolnoma neverjetno, a glede na to, da je pri vsaki verjetnost nekje 50-50 ali celo manj za nam neljub razplet, smo lahko dokaj mirni. Vseeno pa seveda želimo Poljake premagati. Slednji si močno želijo uvrstitve med 8 po rednem delu, kar bi v končnici olajšalo zadeve, zato to seveda tako za njih kot tudi za nas ne bo revijalna tekma.

Čeprav končnica teoretično še ni garantirana, moramo seveda misli usmeriti predvsem na dobre boje v njej (v kolikor bi bil cilj zgolj igranje v njej, bi bila stvar precej enostavna in bi na polno odigrali proti Poljakom). Med moštvi, ki bodo končala v zgornji polovici lestvice, je nekaj neugodnih, nekaj pa precej ugodnih in potrebno bo tudi nekaj sreče pri ostalih rezultatih, da takoj ne nabašemo na premočnega nasprotnika.

Na zadnjih tekmah se je izkazalo tudi, kako zelo so pomembni nekateri visoki igralci in kako veliko izgubimo v primeru njihove slabše pripravljenosti. Enako velja seveda tudi za zunanje igralce, ki pa zaenkrat niso bili veliko odsotni. Zato prosim vse lastnike, da od tega tedna naprej še posebej skrbijo za minute. Končnica se tudi bliža

Lep pozdrav

Redni del tolažilnega turnirja smo sklenili s tesnim porazom proti Poljakom (58860).

Pred tekmo je bilo zaradi prej odigranih tekem bolj ali manj že jasno, da smo si uvrstitev v končnico zagotovili in da lahko k tekmi pristopimo sproščeno, saj je rezultat na tekmi bolj kozmetične narave. Oddahnili smo si lahko tudi zato, ker pripravljenost moštva ni bila najboljša in niti nismo mogli sestaviti odlično pripravljene prve peterke. Tekmo so tako začeli tisti, ki so bili najbližje temu - Oliver Simčič, Marko Peter, Kostja Srnec, Lado Brljak in Matevž Verh.

Sproščen pristop nam je sprva prišel prav in tekmo smo odprli zelo vzpodbudno. Po začetnem razigravanju so Poljaki sicer povedli 14-7, a nato je s trojko hitro odgovoril Marko Peter, naši pa so strnili obrambne vrste in Poljaki so le še stežka dosegli kakšen koš. V napadu je bila najbolj razpoložena zunanja trojka Simčič, Srnec in prej omenjeni Peter, v vodstvo, ki smo ga nato držali dolgo časa, pa nas je za rezultat 19-18 povedel Stanko Kozlar. Do konca četrtine smo uspeli nekoliko pobegniti in z rezultatom 27-22 smo bili po prvem krajšem odmoru zelo zadovoljni.

Tudi v drugi četrtini je razmerje moči na igrišču ostalo enako, občasno smo dodali celo nekaj več. Po lepi akciji Simčiča in Lada Brljaka smo povedli za 10 (36-26), z zadetima prostima metoma Matevža Verha pa smo slabe tri minute pred iztekom polčasa vodili že 50-36. Poljaki so z nekaj dobrimi napadi sicer poskusili omiliti zaostanek, a buzzerbeater Kostje Srneca je postavil končni rezultat 56-44.

Po daljšem odmoru so naši ušli že na prednost 17 točk in vse je kazalo na to, da bomo z odlično predstavo ugnali evropske prvake izpred treh sezon. Po 6 minutah tretje četrtine so se nam stvari začele podirati pri prednosti 13 točk z izključitvijo Kostje Srneca, ki si je z nekaj nespametnimi potezami v obrambi in v napadu precej prehitro nabral osebne napake. Kot menjava je vstopil Kristijan Jelinčič, ki pa tistega večera ni bil pretirano razpoložen. Sledil je niz Poljakov 12-0 in pri rezultatu 75-72 smo lahko ponovno ugotovili, kako varljiva je lahko dvomestna prednost. Tretja četrtina se je tako končala z rezultatom 79-76 in nekaj nejevolje na naši klopi. Vseeno pa smo še vodili.

V zadnjih 12 minutah smo ponovno pokazali dva različna obraza. Z nizom 10-0 v prvih treh minutah smo si ponovno priigrali višjo prednost, a sledile so tri minute, ko so Poljaki popolnoma prevladovali in v tem času postavili delni izzid 16-0, ter tako prešli na prednost treh točk. Kasneje je prednost narastla tudi za 5, a pred zadnjo minuto sta Marko Peter s trojko in Kristijan Jelinčič z zadetima prostima metoma poravnala rezultat. Z dobro obrambo Lada Brljaka smo si pri 100-100 priigrali napad in prek solo akcije Marka Petra povedli 102-100 31 sekund do konca. Poljaki so potrebovali zgolj 10 sekund, da so rezultat ponovno izenačili, nato pa je Oliver Simčič v našem napadu za zmago slabo podal in žoga je zletela izven igrišča 15 s do konca. Ob napadu poljakov je osebno napako storil Matevž Verh 7 s do konca in z zadetima prostima metoma so postavili rezultat 104-102. Naš napad je nato stavil na Kristijana Jelinčiča, ki pa žoge ni uspel spraviti v obroč in tako je rezultat 104-102 postal končni izzid tekme.

Seveda je škoda, da nismo premagali močnih Poljakov, a časa za obžalovanje bo malo. V končnici nas čakajo Bolgari, proti katerim smo se v tej sezoni že pomerili. Tokrat bodo seveda apetiti obeh moštev drugačni in upam, da bomo v tem obračunu zmagovalci. Vsekakor se bomo morali zanašati na dobro formo nekaterih igralcev, verjamem da se tudi njih lastniki tega zavedate

Lep pozdrav

Upi slovenske reprezentance o vidnejšem dosežku na letošnjem tolažilnem turnirju so se žal razblinili že na prvi tekmi, kjer smo morali priznati premoč Bolgarom (59052).

Pred tekmo nas je razveselila dobra pripravljenost moštva, večina pomembnejših članov je bila na ali blizu odlične pripravljenosti, tako da smo v tekmo lahko vstopili s skoraj popolno postavo: Oliver Simčič, Kostja Srnec, Edvard Kadivec, Lado Brljak, Matevž Verh. V prvi četrtini nobeno od moštev ni uspelo znatneje pobegniti, še najbližje smo bili mi, ko smo s košem Matevža Verha povedli 21-16. Žal so domači v preostalih 45 sekundah dosegli 4 točke in prvi del se je končal z minimalno prednostjo naših.

Tudi drugi del je minil v znamenju mrtvega teka in nobena stran ni uspela povesti za več kot 3 točke. Nekaj časa je kazalo, da se bodo odlepili Bolgari, a nato smo z nizom 6 zaporednih točk povedli 40-37. Že drugič zapored pa so nato domači zadeli sekundo pred zvokom sirene, tokrat celo za tri, in v slačilnico sta moštvi odšli popolnoma poravnani.

Po uvodnem košu Edvarda Kadivca za vodstvo 42-40 so Bolgari končno uspeli zbrati nekaj zaleta in stvari popeljali v nam neljubo smer. Z nizom 8-0 so dosegli največjo prednost na tekmi, in jo v naslednjih minutah uspeli povečati, točko po točko. Po 8 minutah drugega polčasa so tako prvič povedli za 10, vmes za 13, tretja četrtina pa se je končala z rezultatom 65-54.

V zadnjih 12 minutah naši niso našli pravega odgovora, Bolgari pa so to izkoristili in po polovici četrtine povedli na 81-64, kar je zapečatilo tekmo. Zbrali smo se prepozno, s trojko Tiborja Kološe smo ponovno prišli v radij desetih točk zaostanka, a za kaj več je zmanjkalo in Bolgari so slavili zasluženo zmago, ter napredovanje med 16 moštev - tam se bodo pomerili s favorizirano Litvo. Vseeno pa na domačem terenu zagotovo imajo možnosti, v tem krogu so namreč zmagale prav vse domače ekipe, kar ponazarja kakšna prednost je domač teren.

Naši reprezentanti bodo po razmeroma neuspešnem tolažilnem turnirju deležni nekaj počitka, nato pa sledijo priprave na novo sezono, ko sledi, roko na srce, pomembnejše tekmovanje, evropsko prvenstvo. To sezono smo odigrali nekaj dobrih tekem, še več pa žal slabih. Še vedno smo ekipa v vzponu, ekipa ki se gradi in še nekoliko išče pravo identiteto, za dogradnjo katere bo potrebnih še nekaj sezon, da tudi visoki igralci ujamejo kvaliteto naših zunanjih igralcev. Vsekakor je cilj naslednjo sezono vnovičen preboj v drugi del tekmovanja, a jasno je, da to ni samoumevno niti na precej boljše reprezentance od naše. Evropske članske reprezentance so res zelo izenačene in vsaj 30 ekip ima popolnoma realne možnosti preboja dalje, zato bo poleg vsega drugega potrebne še nekaj sreče.

V naslednjih nekaj tednih bomo tako poskusili dobiti še nekaj primerjave na prijateljskih tekmah, nato pa sledi pregled igralcev, ki bodo na reprezentančna vrata potrkali v naslednji(h) sezoni/-ah.

Lep pozdrav

Sezona gre počasi h koncu in mi smo jo zaključili s serijo prijateljskih tekem proti Belgiji (59104), Singapurju (59190) in Portugalski (59224). Priložnost so dobili nekateri novi igralci, a dejstvo ostaja, da bodo tudi v naslednjih sezonah igrali večinoma isti igralci, kot v zadnjem mandatu.

Veseli dejstvo, da so vsaj določeni igralci, ki imajo vlogo nosilcev, pritrenirali do konca svojega treninga, ali pa so zelo blizu temu. Gre predvsem za zunanje igralce, medtem ko večina upov pod košem še ni rekla zadnje, kar se tiče treninga. Vseeno bomo vsaj v določenem časovnem obdobju uspeli doseči sinhronizacijo vseh položajev, malo zaradi tega, ker so trenutni nosilci na zunanjih položajih še dokaj mladi in malo zaradi tega, ker se nam tudi v naslednjih sezonah obeta dober priliv kakovostnih igralcev na vseh položajih. Konkurenca se vsekakor gosti, predvsem na nekaterih pozicijah, in mladeniče čaka trdo delo, da bodo izpodrinili kakšnega od sedanjih reprezentantov.

V prihodnjih dveh tednih bom ponovno pripravil pregled trenutnih kandidatov za člansko reprezentanco, seštevki skillov se bodo ponovno znašli na discordu. Naslednjo sezono reprezentanco čaka igranje na evropskem prvenstvu, kjer bomo najverjetneje napadali uvrstitev v 2. krog kot tretje rangirana reprezentanca v svoji skupini. Čez sezono je dolgo kazalo, da bomo uspeli zadržati 2. boben, a nato nas je nekaj neuspehov v zaključnem delu tolažilnega turnirja potisnilo par mest navzdol. Tako bomo sezono najverjetneje zaključili izven dvanajsterice najboljših evropskih ekip.

V ponedeljek nas čaka še ekshibicijski dvoboj z reprezentanco U21, kjer bova z U21 selektorjem, z napovedmi in izbiro taktike, poskrbela, ali pa se vsaj potrudila poskrbeti, za čimbolj uravnoteženo razmerje moči na igrišču. Več o tem tudi na discord kanalu. Verjamem, da nas čaka zanimiv dvoboj, kjer bodo člani mladincem seveda pokazali, kako se igra resna košarka

Svojo kandidaturo za vodenje reprezentance bom vložil tudi za naslednji mandat. V tem mandatu smo stopili korak naprej, če je bilo v (še) prejšnjem tako, da je bilo evropsko prvenstvo bolj zanič, tolažilni turnir pa precej dober, je bilo tokrat obratno. A v končni fazi je evropsko prvenstvo tisto, kjer je doseči kakšen uspeh veliko bolj pomembno (kakor jaz dojemam stvari) in tudi veliko težje ter večji odraz kakovosti. Po koncu lanske sezone sem bil kar malo razočaran, da nismo uspeli ujeti še uvrstitve na svetovno prvenstvo. Letošnja sezona me je prizemljila in zavedel sem se, da je bila vseeno že uvrstitev v drugi del lep uspeh in da slednje na vsakem evropskem prvenstvu ne uspe vsaj ducatu reprezentanc, ki so po kakovosti tam kjer smo mi.

In tudi tokrat uvrsitve v drugi krog seveda ne morem garantirati. Vseeno pa si zelo želim, da bi v prihodnje kdaj uspeli zaigrati tudi na svetovnem prvenstvu, ne zgolj sodelovali v drugem delu evropskega prvenstva, kar je sicer vedno lep uspeh. Dokler bo kakovost naše reprezentance rastla, verjamem, da bo to vsaj še dva mandata, preden zadeva saturira, se bom potrudil dati vse kar zmorem, da nam to uspe. Seveda pa je eden od ciljev tudi ta, da kakovost reprezentance nikoli več ne pade tako zelo, kot je padla pred slabimi desetimi sezonami. Uspeh je potem zgolj vprašanje časa in vztrajanja, saj je pri taki izenačenosti ekip vse skupaj zgolj igra verjetnosti. Zaenkrat izgledajo vse generacije čisto solidne in v naslednjih 10 sezonah ne bo težko držati nekega nivoja.

Lep pozdrav